Bližal se je konec še enega dolgega delovnega dneva. Začela sem poučevati angleščino in bil je moj prvi semester. Vsak dan je prinašal nove izzive in nekaterih enostavno nisem uspela premagati. Bila sem zafrustrirana, ker moji učenci enostavno niso razumeli določenih stvari, čas izpitov pa se je bližal. Ravnatelj šole me je opozoril, da moji učenci ne napredujejo dovolj, starši pa so se pritoževali nad mojim načinom dela. Počutila sem se kot poraženka.

Seveda učenje ni nikoli enostavno. Sodelavci so mi govorili, da je to povsem normalno v prvem letu, in da se bodo stvari sčasoma spremenile na bolje. Toda, kaj pa sedaj? Vsak dan sem namreč stala pred skupino neposlušnih otrok in se sramovala, ker jih nisem mogla kontrolirati.

Nekega večera, po novem težkem dnevu v šoli, sem brezciljno začela brskati po internetu. Potem pa sem našla citat, ki je odgovoril na moje pereče vprašanje: “Neuspeh mora biti naš učitelj, ne naš pogrebnik. Neuspeh je odložitev, ni pa poraz. Je samo začasna obvoznica, ni pa slepa ulica. Neuspehu se lahko izognemo le, če nič ne rečemo, nič ne naredimo in nič nismo.” Od tistega trenutka naprej sem se odločila videti vsako napako kot pokazatelj rasti. Namesto, da dopustim občutkom sramu in obupa, da me prevzamejo, sem se osredotočila na to, kar se lahko naučim iz vsakega svojega neuspeha.

Iz aktivnosti, ki so vzpodbujale neposlušnost pri učencih, sem dojela, kaj jim ni bilo všeč in kaj ni dobro delovalo. Kadar me je ravnatelj opozoril na napake v delu, sem sprejela kritike in se potrudila spremeniti svoje stališče in pristop. Kadar so me učenci zmedeno ali zdolgočaseno gledali, sem vedela, da moram jaz nekaj spremeniti.

Če se ozrem nazaj, lahko rečem, da sem hvaležna za tisto razočaranje. Neuspehi so sedaj za menoj, toda neprecenljive lekcije, katere sem se naučila: kako dati informacijo, kako komunicirati z učenci, kako se soočiti s problemi v razredu in kar je najpomembneje, kako se soočiti s svojimi napakami, so še vedno z menoj in me vsakodnevno krepijo. Še vedno delam napake, vendar pa sem se naučila, da se ne predam tesnobnim in črnim mislim. Ko se osredotočim na stvari, katere se lahko naučim iz svojih napak, neuspeh enostavno postane stopnica napredka.