Vas trenutno pestijo preizkušnje ali težave ena za drugo? Se sprašujete, kdaj ali če sploh se bodo stvari začele izboljševati in normalizirati? Se počutite zmedeni in izčrpani do zadnje kapljice?
Natanko tako sem se počutil nekega dne pred kratkim – kot da bi nenehno dajal, a bi moral to početi še naprej brez vsake nagrade. Počutil sem se zmedeno, izčrpano in prazno. Kako naj nadaljujem? sem tiho moledoval. Koliko lahko še prenesem?
Božji odgovor je prišel pozneje tistega dne, ko sem stiskal limone. Njegov glas mi je nežno šepetal v mislih: Ali uživaš v pitju limonade?
Seveda! To je moj najljubši sadni napitek odkar pomnim.
Bi bila ta tvoja najljubša pijača mogoča, če ne bi iztisnil vsake od teh limon do zadnje kapljice?
V tistem trenutku sem spoznal, da sem podoben limonam, ki sem jih stiskal. Bog je dovolil, da me je nekaj stiskalo iz preizkušnje v preizkušnjo, da bi iz mene izvabil najboljše. Pomislil sem na vse primere, ko se je v meni rodila pesem ali članek kot posledica neke izkušnje, ki me je sprva prizadela ali celo povsem potolkla.
Imaš veliko prednost pred limonami, ki jih stiskaš, je On nadaljeval.
Kaj je to?
V nasprotju z limonami, katerih lupino zavržeš, ko iz njih iztisneš ves sok, si živo bitje, ki ga vedno obnovim in napolnim, ko je stiskanje končano in se iz tebe izlušči najboljše.
Ta cikel, ko se iztisnemo do zadnje kapljice, nato pa se obnovimo in napolnimo, rad imenujem “cikel limonade”. Ta izraz me opominja, da čeprav se mi morda zdi, da je to, kar preživljam, kislo kot limona ali da se morda počutim kot limona, ki je iztisnjena, ima Bog načrt.
Če se vam zdi, da ste “iztiskani do zadnje kapljice”, se opogumite v vednosti, da vas bo Bog obnovil in napolnil, da boste lahko še naprej dajali drugim. Pustite, da se “cikel limonade” izteče, in presenečeni boste, kako daleč bo segla sladkost, ki se v vas prebuja.