“Predvsem se med seboj goreče ljubite, ker ljubezen pokrije množico grehov.”1
Vedno sem se zavedala, da ljubezen pokrije napake, pomanjkljivosti, kaprice in neprijetne stvari drugih ljudi. Toda ta verz pravzaprav govori o ljubezni, ki pokrije grehe. Ne le naključno “pozabila sem to napisati na koledar,” ali pa prijatelj, ki glasno žveči, medtem ko je. Ampak grehe—stvari, ki nas bolijo, ki nas ločujejo od Boga, ki nam otežujejo, da ljubimo ali odpustimo drugim; stvari, za katere vemo, da bi morali delati bolje, vendar niti ne poskušamo.
Naj vam povem, kako se to nanaša name, na mojega moža, moje otroke, moje drage. Pri vseh teh čudovitih ljudeh lahko prepoznam stvari, ki so narobe—pomanjkljivosti, napake in da, celo grehe. Seveda pa je to obojestransko, oni lahko absolutno najdejo iste stvari pri meni! Toda včasih do njih občutim zelo malo usmiljenja in včasih se lahko celo počutim upravičena v svojem stališču. Nočem skleniti kompromis in dopustiti greh v naša življenja—vendar dejansko, kdo lahko obdrži takšen standard?
To je zame težaven pojem za izražanje, kajti čutim, da je zelo lahko pasti v eno ali drugo skrajnost—ali “popolnoma usmiljenje,” ki včasih meji na kompromis in sprejetje greha, ali pa “popolnoma resnica,” ki me včasih privede do tega, da sem ostra in obsojajoča, in ne takšna, kot bi Jezus želel da sem. Realnost je, da obe skrajnosti negativno vplivata na našo koristnost za Boga in naš odnos z drugimi.
Ravnotežje je tam, kjer se resnica spoštuje, kakor bi se morala, vendar se lahko daje usmiljenje, kakor se bi moralo dati. Božja Beseda ponuja vodilo za življenje—in zagotovo lahko nekomu spremeni življenje—toda jaz nimam sposobnosti, da naredim druge ljudi pravične, to ni moja naloga. Moja naloga je imeti ljubezen, ki pokrije množico grehov, kot pravi Božja Beseda.
Na to bom pomislila naslednjič, ko je moj najstnik predrzen, ali ko moj mož ne reagira na moj prijateljski opomin, kakor sem jaz upala, ali pa, ko slišim prijateljico, kako se jezi na drugega voznika, medtem ko se pogovarjava po telefonu, ter bom to poskušala pokriti z zelo veliko in čudovito ljubeznijo, ki je povzročila, “da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki.”2