Zgodba o izgubljenem sinu je najverjetneje ena od najbolj znanih Jezusovih pripovedi. 1 Govori o mladeniču, ki zapusti dom, blodi po svetu in se skesa zaradi slabih odločitev v življenju ter se končno vrne nazaj k svojemu ljubečemu očetu, ki toplo sprejme izgubljenega sina. Ta zgodba je napisana v mnogih knjigah, zaplesali so jo v baletu in jo celo zapeli v pesmi od Rolling Stones na albumu Beggar’s Banquet. To je zgodba o človečnosti, ki presega meje narodnosti, vere, kraja in ere; zgodba, ki je ganljiva, in s katero se lahko poistovetimo tudi dandanes, prav kakor so se lahko poistovetili z njo pred dvemi tisočimi leti.

To je v vsakem oziru zgodba o odločitvah. Usodna odločitev mladeniča, da zapusti dom, trati svoje življenje in dediščino je del zgodbe. Zatem sledijo boljše odločitve, ko pride k pameti in se odloči vrniti se domov.

Oče je prav tako moral sprejeti nekatere odločitve. Ali naj toplo sprejme sina ali pa naj ga pokara in kaznuje? Ta del zgodbe vsebuje podrobnost, katera se pogosto ne opazi.

Predstavljajte si ta prizor: mladenič, ki je razmršen in suh, neobrit, umazan in zanemarjen. Oče, ki joka od veselja in objema svojega sina. Toda, ta trenutek, v katerem oče odpre svoje srce in izreče dobrodošlico sinu ne izgleda tako, kakor si mi pogosto predstavljamo; z jokajočim sinom, ki prosi na kolenih za odpuščanje. Ne, ta odločilni trenutek se zgodi pred tem:

“Ko je bil še daleč, ga je oče zagledal in se ga usmilil; pritekel je, ga objel in poljubil.” 2

Do takrat njegov sin ni spregovoril niti besede, toda oče, ki je zagotovo dolgo časa trpel in žaloval, ni okleval. Pravzaprav ni niti počakal, dokler sin ni prišel do hiše, temveč je takoj stekel proti njemu.

To je slika brezpogojne Božje ljubezni. Bog ne čaka, dokler ne izgovorimo prave besede. On ne gleda na naše razmršeno stanje, na to kako smo nesrečni ali kako nas je življenje zdelalo in ne čaka, dokler ne rešimo vseh svojih problemov. On nas ne kara za napake, katere smo storili ali pa za naše slabe odločitve. Tistega trenutka, ko se obrnemo k Njemu, nas sprejme s široko odprtimi rokami in nam oprosti.

  1. Poglej Luka 15:11-32
  2. Luka 15:20