Dobro se spomnim dneva v zgodnjih dvajsetih letih, ko sem sedel v udobni dnevni sobi, v svojem domu iz višjega srednjega sloja, in v sebi začutil praznino in nemir, ki ju ni mogla ublažiti nobeden od luksuznih okolij ali pripomočkov, ki so me obdajali. V tistem bežnem trenutku sem začutil močno resnico, da nas materialne stvari ne morejo v celoti zadovoljiti ali osrečiti. Spoznal sem, da naš duh ne bo nikoli zadovoljen, dokler ne bo združen z velikim in ljubečim Duhom, ki ga je ustvaril. Avguštin je v svoji avtobiografiji Izpovedi dejal Bogu: “Ustvaril si nas zase in naša srca so nemirna, dokler ne počivajo v Tebi.”
Neprestano smo bombardirani z oglasi, ki nas pozivajo k nakupu novejših in boljših stvari. Ni pomembno, ali smo zadovoljni s tem, kar imamo, ali že imamo več stvari, kot jih potrebujemo, ali pa si več preprosto ne moremo privoščiti. Prepričani smo, da bodo boljše stvari izboljšale naše življenje! Vendar potrošništvo poleg tega, da povečuje stres v naših življenjih, tudi zelo obremenjuje naš planet. Mahatma Gandhi je dejal: “Na zemlji je dovolj za potrebe vseh, vendar ne dovolj za pohlep vseh.”
Thomas à Kempis (1380-1471) je dejal, da “sreča človeka ni v obilju dobrin tega sveta, saj mu zadostuje skromen delež”. Henry David Thoreau (1817-1862) je v novejšem času to ponovil, ko je dejal: “Naše življenje je zapravljeno s podrobnostmi. Poenostavite, poenostavite, poenostavite!” Tudi sam sem ugotovil, da mi preveliko število materialnih stvari preprečuje, da bi v polnosti užival v tem, kar imam, in da nam največjo srečo zagotavljajo najpreprostejši življenjski užitki, ki ne stanejo veliko.
V knjigi Izaije Bog pravi: “Pridite, kupite brez denarja, brez plačila vino in mleko! Zakaj trošite denar za to, kar ni kruh, in svoj zaslužek za to, kar ne nasiti?” (Izaija 55:1-2) Ustvarjeni smo bili kot večna bitja, zato nam začasnost materializma pušča občutek praznine.
Največja in najdragocenejša lastnina, ki jo lahko imamo, je večno življenje po veri v Jezusa Kristusa, Božjega Sina. Jezus je rekel: “Jaz sem kruh življenja. Kdor pride k meni, gotovo ne bo lačen, in kdor vame veruje, gotovo nikoli ne bo žejen.” (Janez 6:35) Samo Bog lahko poteši žejo in lakoto našega duha, saj nas je ustvaril s prostorom v srcu, ki ga lahko zapolni samo On. Ko poglobimo svoj odnos z Njim, lahko uživamo to zadovoljstvo v svoji notranjosti.