V našem življenju se srečujemo s situacijami, ki lahko odprejo vrata naše prihodnosti. Včasih je očitno, da nam Bog odpira določena vrata, včasih pa to enostavno čutimo. Tu so tudi občutki razburjenja in pričakovanja, ki so prisotni zaradi novega in še neraziskanega področja.
Po načrtovanju in ocenitvi načrta pridemo do končne odločitve in začetka akcije. Vse je pripravljeno in hočemo začeti. Toda, kaj se potem zgodi? Zakaj včasih odlašamo z odločitvijo ali pa se izogibamo narediti prvi korak?
Vzroki za to so različni, toda najbolj pogost je strah, ki nas lahko res paralizira. V mojem življenju se strah manifestira na različne načine. Dojel sem, da se bojim neuspeha in napak. Bojim se, da bo cena mojega truda in požrtvovalnosti enostavno previsoka.
Seveda obstajajo tudi druge vrste strahov, ki nas včasih ovirajo. Recimo, da moramo iskati nasvet, denarno pomoč ali pa dovoljenje, da lahko naredimo naslednji korak. V takih trenutkih se pojavi strah, da nas bodo zavrnili. Strah je prisoten in ne dopusti nam iti naprej, tudi takrat, kadar nismo popolnoma prepričani, za kaj pravzaprav gre ter ne moremo pojasniti svojih občutkov. Torej, kaj lahko storimo?
Božja beseda pravi: “V ljubezni ni strahu, temveč popolna ljubezen prežene strah. Strah je namreč povezan s kaznijo, in kdor se boji, ni dosegel popolnosti v ljubezni.” 1
Verjeti v Božjo dobroto in verjeti, da nas Bog želi blagosloviti, nas postavi na pot, ki vodi k premagovanju strahu. Toda, zmaga nad strahom ne sme biti le v naših mislih. To ni stvar filozofije ali duhovnosti. Bog pričakuje od nas, da se soočimo z našimi strahovi in jih premagamo, tako da lahko živimo svobodno ter popolnoma izkusimo stvari, katere ima Bog za nas.
Recimo, da ste napisali knjigo in iščete založnika. Med tem časom ste se odločili, da sami promovirate knjigo, s tem da obiščete knjigarne in biblioteke in tam predstavite svojo knjigo. S seboj vzamete natisnjene primerke in stopite v akcijo. Poskušate prepričati tiste, ki lahko odločijo o nakupu knjige. Vendar pa promocija ne gre kot po maslu. Pravzaprav vam gre tako slabo, da vam ne uspe prodati niti en primerek. Začnete razmišljati o tem, da bi prenehali. Zavlačujete. Vstopite v naslednjo knjigarno, toda takoj odidete in si govorite, da zdaj ni pravi čas za to, danes so vsi prezaposleni. Sčasoma vzamete primerke knjige iz prtljažnika in smatrate, da bo bolje, če promovirate knjigo po koncu šolskega leta ali po počitnicah.
Isti scenarij zavlačevanja, ki vodi do neaktivnosti, se lahko pripeti tudi v drugih situacijah ali okoliščinah. Mogoče želite povišico, predati prošnjo za štipendijo, povabiti osebo, ki vam je všeč, na zmenek. Ali pa hočete, da gre vaše sedanje razmerje na naslednjo stopnjo, želite več odgovornosti na delovnem mestu itn.
Čakanje vam ne bo pomagalo. Govoriti si, da bo jutri boljši dan za preiti od besed k dejanjem, je samo izgovor. Bojimo se in namesto, da si to priznamo ter krenemo naprej, se prepričujemo, da tega ne smemo narediti in na ta način opravičimo pomanjkanje entuziazma in iniciative.
Moramo narediti prvi korak. Bolj ko čakamo, bolj postanemo nervozni. Navadimo se na življenje, ki ga živimo in vse težje nam je karkoli spremeniti. Bojimo se sprememb in postanejo nam vse bolj neudobne.
Rast in razvoj vedno prineseta s seboj mero nelagodja. Kot je moj učitelj smučanja enkrat rekel: “Če hočeš postati dober smučar, se moraš navaditi na neudobne stvari.”
Pomemben aspekt izhoda iz cone udobja je začeti čim prej. Ni potrebno, da se “počutite” pripravljeni. Vsi vemo, da to vodi do zavlačevanja ter odvračanja pozornosti in končni rezultat je pogosto popolna neaktivnost. Realno gledano se mogoče nikoli ne boste “počutili” pripravljeni. Toda, če samo zberete pogum in začnete, boste naredili velik napredek, ne glede na to, kako se počutite.
Prej ko začnemo in naredimo neudobne prve korake, prej bomo pustili za seboj začetno tremo in strah. To je predvidljivo: odločite se, kaj želite, bodite prepričani v Božje blagoslove, naredite načrt, bodite vztrajni in začnite delati na tem. Bolj kot to počnete, bolje vam bo šlo.
Ko se soočate s težko nalogo, se vprašajte: Kaj je najslabše, kar se mi lahko zgodi? Odgovorite na to vprašanje in odločite se, da se lahko kosate z “najslabšim možnim scenarijem.” To vas bo osvobodilo od napetosti in bolj boste pripravljeni se soočiti z lastnimi strahovi.
Če začenjate nov projekt in niste popolnoma umirjeni, si dopustite kakšno napako in ne bodite prestrogi do sebe. Sprejmite dejstvo, da je vsak začetek težaven in da so napake povsem normalne. Če padete, se poberite. Tudi to je namreč del življenja.
Povsem normalno je, da se ne počutite sigurni, ko se učite nekaj novega. Enostavno začnite z novim izzivom in si recite, da je vse v redu, čeprav mi ne gre vse kot po maslu. Sčasoma bom vse boljši. Korak za korakom bom uspel.
Bodite realni in ne pričakujte takojšnji uspeh ter vam bo lažje narediti prvi korak do novega izziva. Takšno stališče pretvarja prve korake v pot, ki vodi do velikega napredka.
Mislim, da se lahko vsi poistovetimo z naslednjo zgodbo Rory Vadena:
Enkrat sem slišal resnično zgodbo o ženski, ki je bila ujeta na osemdesetem nadstropju goreče zgradbe. Imela je strah pred višino in zaprtim prostorom. Ko je zatulil požarni alarm, je zavrnila slediti svoje kolege, ki so hiteli proti stopnišču za evakuacijo.
Gasilci so preiskali zgradbo in našli pod mizo žensko, ki je vsa drhtela od strahu. “Strah me je, strah me je!” je kričala, medtem ko so jo gasilci hrabrili, naj gre proti stopnišču. Zatem je eden od njih rekel: “Ni problema. Ni važno, ker vas je strah. Gremo naprej, korak za korakom.” To ji je ponovil osemdesetkrat, dokler ni varno prišla do izhoda.
Vsi smo se že kdaj soočili s takšnimi trenutki. Veste, kaj morate narediti, toda “zamrznjeni” ste s strahom in se bojite iti naprej. Soočite se s strahom in ga poglejte v oči. Normalno je bati se, bojte se in storite nekaj. Normalno je ne biti prepričan, bodite ne prepričani in storite nekaj. Normalno je počutiti se neudobno, kljub temu storite nekaj. Samo storite nekaj. 2
Rekel bi, da je prvi korak najtežji in najpomembnejši. Naslednja preizkušnja je vztrajnost. Ko vam nekaj ne gre od rok, se boste soočili z mnogimi “napakami”. Toda, če nadaljujete z delom in se učite, boste sčasoma postali vse boljši in boljši.
Seveda nov izziv ni nikoli preprost in pomeni nov začetek. Zato krenimo pogumno naprej. Storite to, česar se bojite in sčasoma vam bo lažje ter postali boste bolj spretni, bolj izkušeni in strah bo počasi izginil. To pomeni premagati strah.
- 1 Janez 4:18↑
- “To Reach the Top, Do What Others Won’t,” CNN, March 12, 2012↑