Dejstva o Jezusu so za zgodovinarje tako jasna in očitna kot tista o Juliju Cezarju. Ne samo, da v dokumentih Nove zaveze najdemo Njegov natančen opis, tudi na desetine starodavnih nebiblijskih rokopisov potrjuje, da je bil Jezus resnična zgodovinska osebnost, ki je živela v Palestini na začetku prvega stoletja.

Če bi Jezusa lahko opisali s kakšnim pridevnikom, bi to bil “edinstven”. Njegovo sporočilo je bilo edinstveno. Njegove trditve o sebi so bile edinstvene. Njegovi čudeži so bili edinstveni. In vpliv, ki ga je imel na svet, ni presegel noben drug.

Zelo izjemen in nedvomno edinstven vidik Jezusovega življenja je ta, da je bilo več stoletij pred njegovim rojstvom izrečenih dobesedno na stotine podrobnih napovedi in prerokb – specifične podrobnosti o njegovem rojstvu, življenju in smrti -, ki jih noben navaden smrtnik ne bi mogel izpolniti. V Stari zavezi najdemo več kot 300 takšnih napovedi o “Mesiji” ali “Odrešeniku”, napisanih več stoletij pred Jezusovim rojstvom.

Leta 750 pr.n.št. je prerok Izaija prerokoval: “Zato vam bo Gospod sam dal znamenje: Glej, devica bo spočela in rodila sina in mu dala ime Emanuel.” (Izaija 7:14) Sedem stoletij in pol pozneje je mlado devico v Izraelu, Marijo, obiskal angel Gabriel in ji oznanil, da bo rodila sina, ki se bo imenoval Emanuel, kar pomeni “Bog z nami”.

Nova zaveza nam pravi, da je “Marija rekla angelu: ‘Kako se bo to zgodilo, ko ne poznam moža?’ Angel ji je odgovoril: ‘Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato se bo tudi Sveto, ki bo rojeno, imenovalo Božji Sin.'” (Luka 1:34-35)

Ko je Jezus začel svoje življenjsko delo, je povsod delal dobro, pomagal ljudem, ljubil otroke, zdravil srčne bolečine, krepil utrujena telesa in prinašal Božjo ljubezen vsem, katerim je lahko. Svojega sporočila ni samo oznanjal, ampak ga je tudi živel kot eden izmed nas. Ni služil le duhovnim potrebam ljudi, ampak je veliko časa posvetil tudi njihovim telesnim in materialnim potrebam, jih čudežno ozdravljal, slepim dajal vid, gluhim sluh, očiščeval gobavce in obujal mrtve. Ko so bile množice lačne, jih je nahranil in storil vse, kar je lahko, da bi delil svoje življenje in ljubezen.

Tik preden so ga aretirali in križali, je Jezus molil, ker je vedel, da se bo kmalu združil s svojim nebeškim Očetom: “In zdaj me ti, Oče, poveličaj pri sebi z veličastvom, ki sem ga imel pri tebi, preden je bil svet.” (Janez 17:5)

Božji Sin je prostovoljno izgubil svojo neomejeno moč in postal majhen nemočen dojenček. Zapustil je svoj prestol v nebesih, kjer so ga častili nešteti angeli in kjer so mu bile na voljo vse sile vesolja, in postal služabnik. Posmehovali so se mu, ga zasmehovali, preganjali in nazadnje ubili prav tisti, katere je prišel rešit.

Biblija nam pravi, da “nimamo namreč velikega duhovnika, ki ne bi mogel sočustvovati z našimi slabostmi, marveč takega, ki je kakor mi preizkušan v vsem, vendar brez greha.” (Hebrejcem 4:15) Predstavljajte si! Božji Sin je dobesedno postal državljan tega sveta, član človeštva, da bi nas odrešil s svojo ljubeznijo, nam zagotovil otipljiv izraz svojega sočutja in skrbi ter nam pomagal razumeti Njegovo resnico.

Večina ljudi globoko v srcu ve, da jim v življenju nekaj manjka. Navzven se zdi, da imajo vse – denar, položaj, družino, prijatelje, vse, kar naj bi jih osrečilo – vendar še vedno čutijo praznino in lakoto, katero nič zares ne zadovolji. Jezus je rekel, da je on kruh življenja, ki bo potešil “lakoto in žejo” našega srca. (Janez 6:35) Osamljenost, praznino in nezadovoljstvo, ki so tako značilni za človeško izkušnjo, lahko nadomestimo s trajnim mirom in radostjo, ko pridemo k Njemu.

Jezus, Njegovo življenje in nauki so univerzalni. Bog je poslal svojega Sina, da bi vsem ljudem, vsem narodom, pokazal, kakšen je On sam, in nam svobodno prinesel svojo veliko ljubezen in resnico. V Jezusu se je edina stvar, ki je bila potrebna za odrešenje človeštva, zgodila tako, da je ni potrebno nikoli več ponoviti. Zato lahko z gotovostjo trdimo, da za največjo bolezen človeštva obstaja samo eno posebno zdravilo – Jezus.

Zgodovinskih dejstev o Jezusu iz Nazareta ne more zanikati nihče, ki jih resno in odprto preučuje. Zlasti ni razloga za dvom, da se je po njegovi smrti zgodilo nekaj neverjetnega, kar je Njegovo majhno skupino potrtih privržencev spremenilo v skupino pričevalcev, katero ni moglo ustaviti niti preganjanje cesarskega Rima. Ti učenci, ki so bili malodušni in razočarani, ko so sovražniki kruto križali njihovega Gospoda, so mislili, da je njihovo upanje umrlo in da so se njihove sanje razblinile. Toda tri dni po Jezusovi smrti se je njihova vera ponovno razplamtela na tako dramatičen način, da je ni mogla pogasiti nobena sila na zemlji.

Nova zaveza pravi, da se je Jezus po vstajenju osebno prikazal več kot 500 očividcem. (1 Korinčanom 15:6) To je bilo glasno sporočilo, ki so ga njegovi prvi učenci pogumno oznanjali po vsem svetu: “Bog ga je obudil od mrtvih!” (Apostolska dela 13:30)

In ta skromna peščica njegovih prvotnih privržencev je nato vsemu svetu sporočila veselo novico, da je Bog na svet poslal svojega Sina, da bi nas naučil svoje resnice in nam pokazal svojo ljubezen, ter da je Jezus zaradi nas pretrpel smrt in nato vstal iz groba. Tako se nam, ki ga poznamo in verujemo vanj, ni treba nikoli več bati smrti, saj smo po Jezusovi zaslugi rešeni in na poti v nebesa.