Nedavno sem zasledil dobro poznan verz iz Biblije, katerega sem bral, slišal in citiral neštetokrat, toda ko sem razmišljal o tem verzu in njegovi praktični uporabi, sem uvidel bolj kot kadarkoli prej, njegovo pomembnost kakor tudi posledice njegovega zanemarjanja.
Matej 6:14,15 pravi: “Če namreč odpustite ljudem njihove prestopke, bo tudi vaš nebeški Oče vam odpustil. Če pa ljudem ne odpustite, tudi vaš Oče ne bo odpustil vaših prestopkov.”
Pomen je zelo jasen. Odpuščanje ali pa ne odpuščanje drugim vpliva naravnost na naš odnos z Bogom.
Kasneje je apostol Peter postavil očitno vprašanje: “Gospod, kolikokrat naj odpustim svojemu bratu, če greši zoper mene? Do sedemkrat?”
Jezus mu je dejal: “Ne pravim ti, do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat.” 1
To je 490 krat. Jezus je uporabil ogromno številko in s tem poudaril, da ne odpuščanje ni nikoli upravičeno.
Da bi še bolj poudaril to načelo, je uporabil tudi ogromne številke v zgodbi o kralju, ki je hotel poravnati račun s svojimi služabniki:
Nekdo mu je bil dolžan deset tisoč talentov. En talent je 28,3 gramov, kar pomeni, da mu je bil dolžan okrog 57 kilogramov, najverjetneje zlata ali srebra. Če je bilo srebro, bi bilo to danes vredno okrog 400 milijonov ameriških dolarjev, če pa je bilo zlato, potem govorimo o približno 25 milijardah ameriških dolarjev. Tako ali tako, bila je ogromna vsota. Ker služabnik ni imel s čim povrniti svoj dolg, je kralj ukazal prodati njega in njegovo družino in vse, kar je imel, ter poravnati dolg. On prosi kralja, naj bo potrpežljiv. Kralj se usmili tega služabnika ter mu ne le podaljša rok za povrnitev dolga, ampak tudi popolnoma odpusti njegove dolgove.
Kasneje oproščen služabnik sreča enega od svojih soslužabnikov, ki mu je bil dolžan 100 denarijev. Danes bi bil en denari vreden okrog 20 ameriških dolarjev, kar pomeni, da je ta soslužabnik dolgoval okrog 2000 ameriških dolarjev, veliko manjša vsota kakor je bil dolg, ki je bil njemu oproščen. Na žalost, služabnik, kateremu je bil dolg oproščen ni imel razumevanja zanj in ga je vrgel v ječo, ker je zamujal s plačilom dolga.
Ko je kralj to izvedel, ga je poklical k sebi in mu rekel: “Hudobni služabnik! Ves dolg sem ti odpustil, ker si me prosil. Ali nisi bil tudi ti dolžan usmiliti se svojega soslužabnika, kakor sem se jaz usmilil tebe?” In kralj se je razjezil in ga izročil mučiteljem, dokler mu ne bi povrnil vsega dolga.
Jezus zaključi to zgodbo z opozorilom: “Tako bo tudi moj nebeški Oče storil z vami, če vsak iz srca ne odpusti svojemu bratu.” 2
Včasih nas drugi prizadenejo, namerno ali pa nenamerno, ampak tudi mi grešimo in prizadenemo druge. Ljudje so včasih nepravični do nas, nas prevarajo, okradejo, ne držijo svojih obljub ali pa nas obrekujejo. Kakor pride, ne glede na zamero in bolečino, nam je zapovedano, naj jim oprostimo.
Odpuščanje ne pomeni, da je nekdo drug imel prav ali da izguba in škoda zadana z njihovimi dejanji naenkrat več ne obstajata. To enostavno pomeni, da ste se odločili zanemariti to, kdo ima prav in kdo nima prav ter, da vse pustite v Božjih rokah, vključno s posledicami teh dejanj. Odločili ste se dvigniti se iznad vsega in oprostiti.
Vsi grešimo in nihče ni perfekten. 3 Kakor neodpustljiv služabnik, imamo tudi mi ogromen dolg. Naš dolg do Boga je tako velik, da ga noben od nas ne more poravnati, zato nam je Bog prek Jezusa oprostil ta dolg in želi, naj tudi mi oprostimo drugim.
Pomisliti da, če mi ne oprostimo drugim, tudi Bog ne bo oprostil nam, je lahko zaskrbljujoča misel. Po drugi strani pa lahko to vidimo kot obljubo – če oprostimo drugim, bo tudi Bog oprostil nam. 4 Če smo milostni, prejmemo milost. Če oprostimo, prejmemo odpuščanje.
“Kot Božji izvoljenci, sveti in ljubljeni, si torej oblecite čim globlje usmiljenje,dobrotljivost, ponižnost, krotkost, potrpežljivost. Prenašajte drug drugega in odpuščajte drug drugemu, če se ima kateri kaj pritožiti proti kateremu. Kakor je Gospod odpustil vam, tako tudi vi odpuščajte. Nad vsem tem pa naj bo ljubezen, ki je vez popolnosti.” 5