V svojem drugem letu starosti je moja hči Audrey začela odkrivati čudovit svet odločitev in to pogosto stori na zelo glasen in dramatičen način. Če izvzamemo jezne izlive, lahko le rečem, da sem vesel, da spoznava svobodno voljo in je zanimivo opazovati, kako se obnaša, ko se sooča z različnimi možnostmi. Sprejeti pravilne odločitve v življenju je zares velik izziv in rad bi je naučil, da se ji ne bo treba odločati čisto sama. Tudi takrat, ko midva, njena starša ne bova ob njej, da ji pomagava.
Za vernike bi odločanje moral biti proces, v katerega je vključen tudi Bog. Vse naše skrbi moramo dati Njemu, ker On skrbi za nas 1 in hoče, da se pogovorimo ter se skupaj odločimo. Odločitve, ki so všeč Bogu, so odločitve, ki sledijo Njegovi Besedi. S takšnimi odločitvami Mu pokažemo, da Ga ljubimo z vsem našim srcem, dušo in telesom. 2
Ne smemo pozabiti, da svobodna volja pomeni, da bomo občasno sprejeli slabo odločitev, kar ima lahko tudi resne posledice. Ko nas nekdo prizadene, nam Bog svetuje, naj mu oprostimo: “Bodite drug do drugega dobrosrčni in usmiljeni ter drug drugemu odpuščajte, kakor je tudi vam Bog milostno odpustil v Kristusu.” 3
Biblija pravi, da se Bog nič več ne spominja naših grehov. 4 On ravna z nami, kot da se naši grehi niso zgodili. Odpuščanje ne pomeni, da se ne bomo nikoli spomnili dogodka, ki nam je škodoval, temveč, da smo se odločili živeti naprej, kot da se ni nikoli zgodil.
To me spominja na južnoafriškega državnika Nelsona Mandelo, ki je na ta način opisal svoje misli, ko so ga po 27 letih zaporne kazni, zaradi boja proti apartheidu, izpustili iz zapora: “V trenutku, ko sem stopil skozi vrata in se napotil proti izhodu, ki me je vodil v svobodo, sem vedel da, če ne pustim zagrenjenost in sovraštvo za seboj, bom še vedno v zaporu.”