Kot najstnica sem menila, da vse vem. Bila sam zelo negotova, kljub temu pa sem imela svoje mnenje o vsem ter me je bilo težko prepričati. Zagotovo ni bilo lahko me vzgajati in najverjetneje ni bilo enostavno živeti z mano skozi moja najstniška leta. Ubogi moji starši. Ni mi bilo všeč, da so bili bolj strogi kot starši nekaterih mojih prijateljev in sem se odmaknila od njih, kakor to počnejo mnogi najstniki. Bila sem prepričana, da me starši ne razumejo in imela sem prav. Niso me razumeli. Bila sem drugačna od drugih otrok. Vedno sem postavljala vprašanja. Težko mi je bilo držati se pravil. Vendar, čeprav sem na zunaj izgledala težavna, sem globoko v svojem srcu hotela najti nekoga, ki bi me lahko resnično razumel.

Enkrat sem se znašla na srečanju, na katerem sem bila edina najstnica. Medtem, ko so se odrasli pogovarjali med seboj, sem sama sedela v kotu in jih opazovala. Naenkrat je k meni pristopila neka ženska in se začela pogovarjati z menoj. Joy je bila zelo prijazna. Čez nekaj časa sem odprla svoje srce in ji povedala vse o mojih problemih. Pričakovala sem pridiganje, vendar me je le poslušala. Začutila sem, da ji je res mar za mene in, da me resnično želi spoznati. Sploh me ni prekinjala in ni poskušala spremeniti moje mnenje. Enostavno me je poskušala razumeti.

Ta pogovor je pomenil začetek sedem letnega prijateljstva, ki je imelo svoje vzpone in padce ter je trajalo vse do konca njenega življenja. Včasih sva šle na dolge sprehode in pisale drug drugi dolga pisma, ker je nekatere stvari bilo lažje pojasniti na papirju. Celo, ko se je odselila daleč stran, sva ostale v stiku. Pogosto sva se slišali po telefonu in redno sva si dopisovale. Čeprav je bila Joy v teh sedmih letih šibkega zdravja ter bi lahko vsak čas umrla, se ni nikoli pritoževala. Vedno je bila živahna in vedno je poskušala pomagati drugim.

Od nje sem se naučila nekaj zelo pomembnega in to je, da moram biti zadovoljna sama s seboj. Prav tako me je naučila, da je pomembno razumeti ljudi in jih ne meriti po zunanjem videzu, ne po izgovorjenih besedah, temveč jih je potrebno sprejeti takšne kot so ter jim pokazati brezpogojno ljubezen. Čeprav smo na videz vsi različni, smo le ljudje iz krvi in mesa ter potrebujemo ljubezen in razumevanje. Ko nekdo vidi našo potrebo in jo izpolni, se razcvetimo.