Ko sem poskušala izpolniti nekatere od svojih ciljev in uresničiti svoje sanje, sem se zaletela v zid. Nisem mogla napredovati in pot pred menoj je bila zelo nejasna.
Nemirno sem se obračala v postelji in nikakor nisem mogla zaspati. Razmišljala sem o situaciji ter poskušala moliti in najti rešitev. Takrat mi je prišla na misel slika, ki jo je Minnie Louise Haskins opisala v svoji pesmi “The Gate of the Year” (Vrata Leta): Daj svojo roko v Božjo roko in On ti bo več kot luč in bolje kot poznana pot.
Poskušala sem si predstavljati, da dajem svojo roko v Božjo roko in Mu dopuščam, naj me vodi. Prosila sem Ga, naj mi podari mir ter sem končno slišala Njegov tihi glas, ki se je prebil skozi moje zmedene misli: Kako lahko daš svojo roko v Mojo roko, ko pa so ti roke polne stvari?
V tistem trenutku sem dojela, da sem se še vedno trdno držala svojih načrtov. Naredila sem plan in si zadala rok za njegovo izvršitev. Stvari sem hotela narediti na določen način, ker sem verjela, da me bo to osrečilo. Toda bila sem neprestano zafrustrirana, ker se je stalno dogajalo nekaj, kar ni bilo po moji volji.
Dobro je imeti cilje in načrtovati stvari, vendar pa to mora biti v sodelovanju z Bogom in ne neodvisno od Njega. V mojem primeru delovanje po svoji lastni moči ni obrodilo sadove. Dojela sem, da moram verjeti, da je Bog tisti, ki mi je pomagal načrtovati cilje in da mi bo On pomagal, da jih dosežem ob Njegovem času. Ne bi mi škodovalo malo več potrpežljivosti.
Pot pred menoj je še vedno nejasna. Nisem prepričana, kaj mi prihodnost prinaša, toda vem, da me bo Bog vodil z mojo prazno roko v Njegovi roki in On bo luč, ki bo obsijala mojo pot. Predstavljam si, da Bogu predajam svojo voljo in da potem mir preplavi mojo dušo. Mirno zaspim, prepričana, da bo Bog poskrbel za vse.