Eno noč me je zbudil telefonski klic. Hitro sem vstala, se oblekla, zgrabila ključe avta in stekla ven, da bi pomagala v situaciji, ki je bila zelo resna in nujna. Ena oseba je doživela majhno nesrečo in nekdo jo je moral odpeljati z avtom. Bila sem vznemirjena, toda istočasno sem razmišljala, da bi bilo lahko dosti slabše. Poskušala sem se umiriti, čeprav mi je srce močno razbijalo zaradi skrbi in vznemirjenosti, medtem, ko sem vozila vse ljudi varno domov.
Ko sem vozila po nepoznanih ulicah in poskušala najti pot sredi noči, sem molila za vse udeležence te nesreče. Vsem je bila potrebna modrost in zaščita. Iz srca sem se zahvalila Bogu, ker skrbi za nas, tudi v tako težkih okoliščinah ter navkljub našim napakam in neumnostim.
Ko sem se čez nekaj ur končno ulegla v posteljo, sem še naprej molila. Predala sem vse v Božje roke. Ponavljala sem na pamet naučene biblijske verze in poslušala inspirativna krščanska besedila. V tišini sobe, sama z Jezusom, sem čutila kako dolge nočne ure počasi tečejo.
Toda nisem mogla zaspati. Adrenalin, ki me je popolnoma zbudil, je še vedno deloval v mojem telesu. Ležala sem v postelji, poslušala in molila, dokler nisem zagledala prvo svetlobo zore, ki je prihajala skozi okno. Potem sem globoko zaspala. Zbudila sem se šele čez nekaj ur. Bila sem presenetljivo spočita in pripravljena za nov dan.
To je bila nenavadna noč, kakršno nočem ponovno doživeti. Čeprav nisem mogla kontrolirati svoje reakcije na stres, sem čutila, da me nekdo ljubi in skrbi zame. Dolgo časa nisem mogla zaspati, vendar sem počivala v Božjih rokah in to mi je zadostovalo. Vsem nam se v življenju včasih zgodijo slabe stvari, toda ne smemo pozabiti, da bi trpeli še več, če ne bi bilo Boga in Njegove zaščite.
Kadar so nočne sence dolge ter se počutimo izgubljeno, zmedeno in pod stresom, se nam ni treba soočiti s temo popolnoma sami. Ko pokličemo Boga, nas Njegova ljubezen obkroža. Bog vedno odgovarja na naše molitve. On nas varuje in tolaži, dokler ne pride zora in ne izginejo sence noči.