V dvanajstem poglavju prve Mojzesove knjige je imel Abraham 75 let, ko mu je Bog obljubil potomstvo. To obljubo je ponovil tudi v naslednjem, trinajstem poglavju. V petnajstem poglavju mu je Bog obljubil sina in toliko potomcev, kolikor je zvezd na nebu. V šestnajstem poglavju, ko je imel Abraham 86 let, je postal oče Izmaela, toda Bog mu je takrat povedal, da Izmael ni obljubljen sin. V sedemnajstem poglavju ima Abraham 99 let ter mu Bog spet obljubi sina in “neštete potomce” ter potem to naredi še enkrat v devetnajstem poglavju. Končno se v enaindvajsetem poglavju, ko ima Abraham 100 let in njegova žena Sara 90 let, rodi Izak. V letih in desetletjih, ki sledijo, Abraham še naprej verjame Božjim obljubam ter ga zato Bog blagoslovi.
Ko je faraon končno osvobodil Hebrejce in jih je Mojzes vodil iz Egipta, je Bog ukazal Mojzesu, naj reče ljudem, da se “vrnejo” 1 in se utaborijo ob Rdečem morju. Bog je takrat povedal Mojzesu, da jih bo faraon zasledoval in to se je tudi zgodilo. Verjamem, da so Hebrejci želeli zapustiti Egipt brez problemov in da se Mojzes nikakor ni hotel soočiti s paniko ljudi, ko so ugotovili, da so se ujeli v past. Morje je bilo pred njimi in faraonovi bojni vozovi so bili za njimi. Toda prav to je bil Božji načrt. Rekel je: “Zakrknil bom faraonovo srce, da jih bo zasledoval. Potem bom pokazal svojo veličastvo nad faraonom in vso njegovo vojsko in Egipčani bodo spoznali, da sem jaz Gospod.” 2
Bog je dopustil, da so Abrahamove in Mojzesove situacije postale neznosne do te mere, da jih je lahko rešil le Božji čudež. Bog je hotel, da se popolnoma naslonijo na svojo vero, čeprav niso vedeli, kaj jih bo doletelo.
Pravijo, da je najbolj temen trenutek tik pred zoro. Ko se vam zdi, da Bog ne deluje ali pa posluša, se še naprej držite! Bog najbolje deluje v nemogočih situacijah.