Pred nekaj leti sem doživela prelomnico v svojem odnosu z Bogom. Vedno sem se trudila ugajati Bogu ali pa ne delati stvari, ki Mu niso všeč. Seveda je bil tu tudi aspekt Boga, ki dela stvari. Prosila sem Ga, da naredi stvari za mene in poskušala sem razumeti tiste druge stvari, katere je storil, za katere Ga sploh nisem prosila. Včasih sem bila žalostna, ker je izgledalo, da je naredil stvari, katere niso bile v mojo korist. Poskušala sem Ga razumeti, vendar včasih v tem nisem uspela.
Potem pa sem doživela razodetje ali razsvetljenje. Začela sem gledati na Boga in moje odnose z Njim na popolnoma drugačen način. Prebrala sem nekaj o tem, da moramo ljubiti Boga zaradi tega, ker On obstaja in kar On je in ne zaradi tega, kar On stori za nas. Prepričana sem, da sem to slišala že prej, toda tokrat me je to spremenilo.
Začela sem razmišljati, kaj meni osebno pomeni – ljubiti Boga zaradi Njega samega. Razmišljala sem več o „biti“, kot pa o “storiti” – biti z Bogom, Ga uživati in Njegovo družbo, kako biti oseba, s katero bi se On želel družiti. Zaželela sem si spoznati Njegovo dušo in globino našega duhovnega odnosa – duh z duhom, um z umom. Vsaka človeška duša je globoka in zapletena ter je ni lahko spoznati ali definirati. Kaj šele Bog vsega stvarstva? Kako sem Ga lahko tako poenostavila in Ga naredila tako navadnega?
Prišla sem do zaključka, da sem gledala na Njega bolj kot na karikaturo. Včasih sem Ga smatrala za “vesoljskega duha”, ki teče naokoli in izpolnjuje želje (v dobrih časih), ali pa dela stvari “meni”, kot na primer, “On mi je to naredil” (v težavnih časih). Prav tako sem mislila o Njem kot o šefu, ki je vedno želel, da naredim stvari za Njega in ki je vedno nosil s seboj beležnico ter zapisoval moje rezultate ali moje ocene.
Po mojem razodetju ali razsvetljenju, sem poskušala spremeniti svoj način razmišljanja. Če bi bil Bog človeško bitje, ali bi želela imeti odnos z Njim? Kaj bi delala skupaj? O čem bi se pogovarjala? Kaj bi Mu povedala? Kaj bi hotela slišati in kaj bi Ga hotela vprašati?
Odgovori na ta vprašanja nikakor niso enostavni. Srž koncepta je v tem, da če nekoga ljubimo in hočemo biti z njim, potem ne bomo med našim druženjem govorili le o svojih dosežkih, napakah in prihodnjih projektih. Za to obstaja mesto in čas, toda odnos poln ljubezni vsebuje globoke misli, občutke in stvari, do katerih nam je mar. Takšen odnos ni enostranski in nobena oseba ne postavlja vse zahteve in ne dela vse sama.
Skupaj se sprehajava, tečeva in se pogovarjava. Najbolj mi je všeč, ko se sprehajam ali tečem v naravi in med tem časom usmerjam svoje misli k Njemu. Poskušam čim več poslušati in čim manj govoriti. Da bi spremenila slabo navado, sem se odloćila, da Ga med tem časom neham prositi za razne stvari. Zahvaljujem se Mu in hvalim Njegovo ime. Osredotočam se na karakteristike Božje ljubezni in Njegove lastnosti, na to, kar On je in ne na to, kar On dela za nas. Razmišljam, kako biti bolj podobna Njemu in kako ljubiti vse to, kar Ga naredi takega kakršen On je. Med tem časom imam samo eno prošnjo za Njega – da mi pomaga v tem uspeti.
Spremenila sem tudi svoje stališče o ideji, da nas Bog gleda. Rada opazujem ljudi. Kadar sem v restavraciji, na letališču ali železniški postaji, sem fascinirana z ljudmi, njihovim načinom komuniciranja, obnašanja, kaj berejo in kako so oblečeni. Zdaj razmišljam o konceptu “Bog nas gleda” na isti način, na katerega jaz opazujem ljudi. Z drugimi besedami, ne smatram, da nas On opazuje kritično, in da ocenjuje vsako besedo, katero izgovorimo ali vsako delo, katero opravimo. Mislim, da nas On rad opazuje, posluša o čem se pogovarjamo in kako se obnašamo do drugih.
Predstavljam si, kako bi se počutila, če bi zgradila veliko Lego konstrukcijo in bi vse figurice oživele, kot v Lego filmu. V tem bi zelo uživala. Vem, da je to zelo poenostavljen pogled na stvari, vendar resno mislim, da nas Bog rad gleda in je fasciniran z nami. Ljubi nas na isti način, na katerega mi ljubimo Njega – prav take kakršni smo. Zaradi tega, kar nas zanima, zaradi tega za kaj nam je mar, zaradi naših lastnosti. Rad nas gleda in je rad z nami.