To je veliko denarja, sem pomislil.
Relativno povedano.
Ko se sprehajam po soseski ali pa tečem in telovadim, najdem kovance na ulici. Ne vedno, a pogosto. Pobiram jih. Pogosto gre za kovance majhne vrednosti. Osebno ne maram metati stran denarja, tudi ko gre za drobiž. Včasih najdem kovanec za 10 centov. Nekaj dni nazaj sem šel po poti, po kateri ne grem pogosto ter sem našel nekaj kovancev in zbral točno 31 centov. Počutil sem se, kot da sem zadel dobitek na loteriji.
Naslednji dan sem nakupoval prej kot običajno, kar je bilo zame malce nenavadno. Medtem ko sem stal v vrsti, sem opazil človeka, ki je stal za menoj. Kupoval je samo eno stvar – karton jajc.
Plačal sem in začel dajati stvari v vrečo. Medtem je človek za menoj plačeval za jajca z vrečko polno kovancev. Blagajničarka je potrpežljivo preštela drobiž in zatem rekla: “Žal mi je, toda manjka vam 31 centov.”
Izkazalo se je, da sem imel s seboj kovance, ki sem jih pobral na cesti. Točno 31 centov. Pobrskal sem po žepih in dal ostanek denarja temu človeku. Sramežljivo se mi je nasmehnil in pokimal z glavo v znak hvaležnosti. Ko sem šel domov, sem razmišljal o Božji daljnovidnosti in Njegovih čudovitih poteh.
Jaz sem človek navade. Delam stvari ob istem času in hodim po istih poteh. Toda tisti dan sem to spremenil in šel po drugi poti. Takrat sem našel 31 centov. Potem sem nakupoval prej kot običajno. To se je izkazalo kot del Božjega načrta, ker je ravno takrat za menoj stal človek, ki je nujno potreboval 31 centov. Gospodova daljnovidnost in skrb za najmanjše podrobnosti našega življenja sta enostavno neverjetni.
Vsekakor bi pomagal temu človeku, tudi če ne bi našel 31 centov. Bog je to zagotovo vedel. Kot da je rekel Glej, vnaprej ti dajem denar, ker vem, da boš pomagal temu človeku. V tem primeru je šlo le za 31 centov, kar je zelo majhna vsota. Bog ve, kaj nas čaka. Ljubi nas in skrbi za nas ter bo vedno poskrbel za vse naše potrebe. Dal bo potrebnemu pomoči in nagradil bo dajalca.