Ne maram hladne zime, polne snega in poledice. To je tudi eden od glavnih razlogov, zakaj sem vsa ta leta živel srečno v Mehiki. Zdaj pa sva z ženo v Kanadi in včeraj je zapadel sneg. Zgodaj je še za sneg in lahke snežinke so se takoj stopile, vendar je bila njihova naloga le, da nam naznanijo, kaj nas čaka. Noči so večinoma pod ničlo in čez dan je komaj malo topleje. Ali sem vam že rekel, da ne maram zime?
Če si opozorjen, si pripravljen, toda sprašujem se, ali sem se v tem primeru vnaprej obremenjeval s stvarmi, katere bom moral prenašati šele jutri? To pa je nasprotno od tega, kar nam svetuje Biblija. Jezus je rekel Svojim učencem. “Ne skrbite za jutri, kajti jutrišnji dan bo skrbel sam zase. Dovolj je dnevu njegovo zlo.” 1 To ne pomeni, da se nam ni treba pripraviti za prihodnost, temveč, da ne smemo dopustiti, da strah in bojazen o slabih stvareh, ki bi se nam lahko pripetile v prihodnosti, uničita našo sedanjost.
Apostol Jakob nam je dejal, naj sploh ne računajmo na jutrišnji dan. “Poslušajte torej vi, ki pravite: “Danes ali jutri odpotujemo v to in to mesto; tam bomo ostali eno leto, trgovali in zaslužili”, a sploh ne veste, kaj bo jutri. Kaj je vaše življenje? Dim ste namreč, ki se za kratek čas pokaže in nato izgine.” 2
Mogoče ne bom dočakal jutrišnjega dne, kaj šele zimo. Strinjam se z Mark Twainom, ki je enkrat rekel: “Jaz sem starejši možak in imel sem veliko problemov, toda večina njih se mi ni nikoli pripetila.”
Gre za to, da biti vztrajen niti ni tako težko. Če bi se le naučil živeti iz dneva v dan in se ne bi obremenjeval s tem, kar bo jutri. Če lahko preživim danes, potem bo naslednji dan že nekako lažje preživeti. Ko bo sneg tukaj visok vse do okna, bo to enostavno pomenilo, da je zima na svojem vrhuncu in, da bo kmalu končana.
Preživel bom. Mogoče se bom celo naučil smučati.