Medtem ko se božič počasi približuje se sprašujem, zakaj je Bog poslal Jezusa na svet v obliki majhnega dojenčka. To zgodbo sem slišala že neštetokrat, pravzaprav tolikokrat, da sem se skoraj naučila na pamet drugo poglavje Lukovega evangelija. V njem Marija jaha osla, medtem ko Jožef v naglici išče nastanitev, pastirji zagledajo angele in modrijani z “Vzhoda” sledijo zvezdi.
Spominjam se igrati Marijo ali angela, enkrat pa, ko ni bilo zadosti fantov v nedeljski šoli verouka, sem se oblekla tudi v enega od modrijanov. Dandanes, ko hodim po veleblagovnicah, še vedno potiho pojem dobro poznane božične pesmi.
Danes pa sem razmišljala o razlogu, zaradi katerega se je Bog odločil poslati Jezusa kot dojenčka, in to mladi neporočeni materi. Vprašala sem se, zakaj je Bog izbral jasli in ponižne pastirje. Kajti šlo je za Božjega Sina edinorojenca. Lahko bi bilo vse malce več dramatično. Vsak človek bi lahko videl Njegov prihod, kakor Biblija pravi, da se bo tudi zgodilo, ko se bo vrnil. Torej zakaj dojenček, zakaj nemočen majhen otrok, ki je bil zavit v navadne cunje in ležal v jaslih, iz katerih se hranijo krave?
Zadnjih nekaj tednov sem imela migreno in nespečnost. Počutila sem se šibko in nemočno, toda trudila sem se boriti in nekako opraviti vsaj najbolj nujne stvari.
Potem pa mi je preblisnilo, dobila sem odgovor na moje vprašanje – zakaj se je Bog odločil poslati Jezusa v obliki majhnega, nemočnega dojenčka? Biblija pravi, da je tudi Jezus bil v skušnjavi, prav tako kot mi. Mogoče je moral izkusiti, kaj pomeni biti nemočen in majhen, kako biti odvisen od drugih, jokati za pomoč, občutiti zbadanje slame in hladen nočni zrak.
Navkljub vsemu je Jezus odrastel, se pripravil za Božjo misijo, ki prav tako ni izgledala niti malo čudovito, in katera Ga je privedla do grozne smrti na križu. Jezus se je sam odločil priti, čeprav je vedel, kaj Ga čaka. Jezus je bil Bog in človek, ter se je zato lahko poistovetil z nami. Odločil se je postati človek, da lahko na ta način razume naše slabosti, našo majhnost in sočustvuje z nami v najbolj težavnih in najbolj bolečih trenutkih.
To je najbolj neverjeten in najlepši del zgodbe. To je eden od razlogov zakaj vsako leto znova pričaramo zgodbo o prvem božiču. Sama ponižnost cele zgodbe je pravi čudež. Božji Sin je prišel v človeški obliki. Sama človečnost celega dogodka nam predstavlja Božjo ljubezen na zares edinstven način.