V romantičnih filmih, katere sem gledala, ko sem odraščala, se je cel svet zaustavil, ko je Gospod Popoln srečal svojo drugo polovico, Gospo Popolno. Od tega trenutka naprej je bilo edino, kar sta potrebovala za obstoj to, da si gledata drug drugega v oči in se objemata, po možnosti v neki eksotični restavraciji.

Kakor mnogi drugi sem tudi sama verjela, da se tako zaljubiš. Vendar, v resničnem življenju se stvari ne odvijajo na tak način. Osebno nikoli nisem našla “Popolnega”, prav tako ne princa na belem konju, vsaj ne takega kakršnega prikazujejo hollywoodski filmi, vendar sem srečala svojo lastno filmsko zvezdo.

Moj mož ni posebej romantičen tip. Nikoli se ni pojavil na belem konju z rdečo rožo v roki in nikoli ni izjavil, da bom bila večno njegova princesa. Ne kliče me, naj pogledava polno luno ter nikoli mi ni napisal pesmi. Vendar je vedno ob meni, ko mi je težko, ostane z menoj, ko sem bolna in potrpežljivo prenaša pogoste spremembe mojega razpoloženja.

Razlikujeva se in se zavedava, da potrebujeva drug drugega. Ko sem razočarana, moj mož moli zame. (Pridigar 4:9,10) Ko zaspim pred televizijo, on zmanjša glasnost, dokler ne grem spat v posteljo. Ko se stvari v življenju poslabšajo, moliva, da nam Bog pomaga in, ko najdeva rešitev, se Mu skupaj zahvaliva.

Medtem, ko to pišem je on zunaj, kjer dežuje. Odšel je v trgovino, da kupi nekaj za kosilo.

Moj mož ni filmska zvezda, vendar zagotovo zasluži Oskarja. Je iskren in pošten ter je ostal ob meni v dobrem in slabem. Ljubi Boga, mene in moje otroke. To je zame največja ljubezenska zgodba, ki obstaja. Hvala Bogu, da je pripeljal Gospoda Popolnega v moje življenje. On je zvezdnik mojega življenja.