Nedavno sam brala o humanitarnem projektu „Plačajte naprej.“ Enostavnostnjihove filozofije me je impresionirala. Kljub temu je pogosto težko biti altruističen in narediti nekaj za nekoga samo zato, ker je nekdo vam pomagal ali pa zato, ker želite, da se krog dobrote nadaljuje.

Velikokrat sem bila v težavah v svojem življenju in mi je nekdo priskočil na pomoč. Ko mi je bilo 19 let, sem končala dvoletno prostovoljno delo v Indiji. Bila sam žalostna in zelo težko mi je bilo zapustiti delo z revnimi otroci, z gluhimi ljudmi in druge humanitarne projekte. Prav tako ni bilo enostavno spakirati moj kovček. V teh dveh letih sem zbrala veliko stvari. Zavedala sem se, da ne bom mogla vsega odnesti v avion, zato sem se morala znebiti mnogih stvari. Na koncu so mi ostali le velik kovček, majhna ročna prtljaga in kitara.

Na letališče v New Delhi sem prispela tri ure pred svojim poletom. Bila sam žalostna, ker sem odhajala in zapuščala ljudi, katere sem vzljubila.

Po telefonu so mi povedali, da je lahko moj kovček težek do 32 kilogramov in, da se bo moja kitara štela kot ročna prtljaga. Ko sem prišla na prijavno mesto za polet, mi je uslužbenka rekla, da moj kovček lahko tehta le 23 kilogramov in, da moja kitara ne šteje kot ročna prtljaga. Prav tako mi je rekla, da je bila moja majhna ročna prtljaga pretežka.

Nisem vedela, kaj storiti. Nisem imela denarja, da bi plačala za prekomerno težo in še vedno nisem mogla verjeti, da so zdaj govorili popolnoma nasprotno, kot so mi povedali po telefonu.

Hotela sem govoriti z nadzornikom. Medtem ko sem čakala, sem opazila, da je bil zelo jezen, ko se je pogovarjal s svojimi delavci. Joj, ravno pravi čas sem izbrala,sem pomislila. Obupno sem molila, da Bog nekaj naredi, kajti bila sem resnično na koncu svojih moči. Moji prijatelji, ki so me pripeljali na letališče, so že odšli in nisem imela pojma, kaj narediti z viškom stvari in s kitaro.

Potem je prišel nadzornik in me vprašal, kaj želim. Poskušala sem mu detajlno pojasniti svojo situacijo in ga zaprosila, da mi dopusti imeti višek kilogramov v prtljagi, ker nisem imela denarja, da za to plačam. Toda izjeme ni hotel narediti in mi je rekel, da če ne morem plačati, bom ali zamudila polet ali pa vrgla višek stvari v smeti.

Lahko si samo predstavljate, kako sem se počutila. Bila sem razočarana, jezna in zafrustrirana. Spraševala sem se, zakaj se mi je to dogajalo. Ni bila moja krivda, da so mi ljudje po telefonu dali napačne informacije. Mislila sem, da mi bo nadzornik pogledal skozi prste posebno zato, ker sem mu povedala, da sem kot prostovljka dve leti pomagala ljudem v njegovi državi.

Takrat mi je nekdo pristopil in me vprašal, če je vse v redu. Pojasnila sem mu celo situacijo, od mojega prostovoljnega dela do današnjega problema. Prav tako sem mu povedala, da sem zaprosila nadzornika, naj mi pomaga, toda on tega ni hotel narediti.

Med pogovorom sem izvedela, da je ta gospod delal pri drugi letalski družbi in, da je osebno poznal nadzornika. Sam je ponudil, da gre k njemu in ga zaprosi, naj mi pomaga. Ko je to storil, mu je nadzornik odgovoril, da ima pomembno delo in, da nima časa za mene.

Zatem sem videla tega gospoda, kako se je zamislil. Potem je rekel: “Jaz bom plačal za tvoj višek kilogramov. Tudi jaz potujem z istim letalom in škoda bi bilo, če zamudiš polet po vsem tem, kar si naredila za moje ljudi!”

Bila sem zelo presenečena, toda bila sem mu zelo hvaležna za pomoč in lahko sem se oddahnila.

Med našim dolgim poletom sva sedela skupaj in se pogovarjala. Povedal mi je, da je bil enkrat, ko je bil mlad, tudi sam v podobni situaciji. Nekdo je prišel k njemu in mu pomagal. Ta gospod mu je kupil vozovnico za vlak in ga zaprosil, naj mu vrne denar tako, da pomaga nekomu drugemu oziroma plača naprej.

Povedal mi je, da me je videl, ko sem nervozno hodila sem ter tja in, da mu je bilo žal zame, ker je tudi sam imel tri hčerke. Ena od njih je prav tistega dne potovala v Anglijo in spraševal se je, kako bi se na mojem mestu počutila ona. Takrat se je odločil, da mi pomaga.

Dobro se je počutil, ker mi je pomagal, ne le zato, ker je nekdo nekoč pomagal njemu, temveč tudi zato, ker je bil zdaj čas, da on plača naprej. Vedel je, da dela pravilno stvar. Če bi njegove hčerke bile v težavah, je vedel, da bi Bog storil nekaj, da jim pomaga.

Ta gospod je plačal naprej, mi rešil dan in pustil globok vpliv na moje življenje. Od takrat delam vse, kar lahko, da tudi jaz pomagam drugim. Vem, da je to pravilna stvar, toda to delam tudi zato, ker je meni nekdo pomagal. Mi dajemo iz srca in delimo ljubezen z drugimi, ker je ta ista ljubezen bila dana nam.