Oče in izgubljena sinova

V prispodobi o izgubljenem sinu, je Jezus povedal: “Neki človek je imel dva sina. Mlajši med njima je rekel očetu: Oče, daj mi delež premoženja, ki mi pripada. In razdelil jima je imetje. Čez nekaj dni je mlajši sin spravil vse stvari skupaj in odpotoval v daljno deželo.” 1

Nenavadna zahteva mlajšega sina je najverjetneje presenetila izvirne poslušalce. Mladenič je zahteval svoj del nasledstva; katerega bi sicer dobil po očetovi smrti; medtem ko je bil oče še živ. Poslušalci so pričakovali, da jim bo Jezus rekel, da se je oče na te njegove besede zelo razjezil in je kaznoval svojega sina.

Toda, oče se na njega ni razjezil, temveč je razdelil svoje bogastvo med sinovoma. Mlajši sin je potem prodal svoj del premoženja in mu ni bilo mar za očeta ter njegovo prihodnost, ter ga tako pustil brez deleža sadu prihodnjih žetev.

Del nasledstva je bil prav tako prepisan na starejšega brata, toda ko se zgodba nadaljuje, nam postane jasno, da je oče še naprej upravljal z družinskim imetjem.

Težave mlajšega sina

Zatem je Jezus opisal, kaj se je zgodilo z mlajšim sinom:

“V daljni deželi je z razuzdanim življenjem pognal svoje premoženje. Ko je vse zapravil, je v tisti deželi nastala huda lakota in začel je trpeti pomanjkanje.” 2

Ko je zapustil očetovo hišo, se je mlajši sin predal razuzdanemu življenju. Posledično je izgubil vse, kar je imel, in ko je zapravil ves denar, je v tisti deželi nastala lakota. 

“Šel je in se pridružil nekemu meščanu tiste dežele, ki ga je poslal na svoje posestvo past svinje. Želel se je nasititi z rožiči, ki so jih jedle svinje, pa mu jih nihče ni dal.” 3

Prvotni poslušalci so lahko razumeli kako nizko je padel, da je na koncu pasel svinje. V tistem času so svinje po zakonu smatrali za nečiste živali, iz kasnejših hebrejskih zapisov pa spoznamo, da je vsak, ki je pasel svinje, bil smatran za prekletega. Stvari so se obrnile še na slabše, bil je tako lačen, da je zavidal svinjam za njihovo hrano. Takrat je končno prišel k sebi.

“Šel je vase in dejal: Koliko najemnikov mojega očeta ima kruha v obilju, jaz pa tukaj umiram od lakote. Vstal bom in šel k očetu in mu rekel: Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin. Vzemi me za enega od svojih najemnikov.” 4

Sin se je odločil vrniti domov in priznati očetu, da je naredil napako. Spominjal se je, da imajo služabniki njegovega očeta dovolj hrane, in hotel je zaprositi svojega očeta, naj ga vzame za enega od svojih služabnikov.

Vrnitev domov

“In vstal je ter šel k očetu. Ko je bil še daleč, ga je oče zagledal in se ga usmilil. Pritekel je, ga objel in poljubil.” 5

Sin je osramotil svojega očeta pred celo vasjo. Oče je imel vso pravico, da ga kaznuje tako, da bi sin moral hoditi skozi celo vas in se soočiti z neodobravanjem sovaščanov. Namesto tega se je oče odločil za razumevanje in milost ter je vzhičeno pritekel k svojemu sinu. S tem dejanjem se je oče ponižal, saj je moral dvigniti obleko in pokazati svoje noge. Oče ga je objel in poljubil, preden je lahko on sploh spregovoril.

“Sin mu je rekel: Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin. Oče pa je naročil svojim služabnikom: Brž prinesite najboljše oblačilo in ga oblecite! Dajte mu prstan na roko in sandale na noge!” 6

Sin je imel pripravljen govor, toda oče ga prekine in ukaže svojim služabnikom, naj mu prinesejo najboljše oblačilo, prstan in obutev.

Poleg sporočila, ki ga je na ta način dal služabnikom in vaški skupnosti, je oče dal pomembno sporočilo tudi svojemu sinu. To sporočilo je odpuščanje. Očetova dobrodošlica je bilo dejanje nezaslužene milosti. Sin nikakor ni mogel spremeniti preteklosti. Oče ni želel imeti izgubljenega denarja, temveč izgubljenega sina.

“Pripeljite pitano tele in ga zakoljite ter jejmo in se veselimo!” 7

Pripraviti tako veliko žival za pojedino je bil znak, da je nameraval na proslavo povabiti celo vas. Zatem je oče vsem vzkliknil razlog za to proslavo:

“Ta moj sin je bil namreč mrtev in je oživel; bil je izgubljen in je najden.” 8

Starejši sin

“Njegov starejši sin pa je bil na polju. Ko se je domov grede približal hiši, je zaslišal godbo in ples. Poklical je enega od služabnikov in ga vprašal: Kaj je to? Ta mu je rekel: Tvoj brat je prišel in oče je zaklal pitano tele, ker je dobil zdravega nazaj. Razjezil se je in ni hotel vstopiti. Njegov oče je prišel ven in ga pregovarjal.” 9

Ob koncu delovnega dne, potem ko se je proslava že začela, se je starejši sin vračal s polja. Ko je slišal podrobnosti očetove dobrodošlice svojemu bratu, se je razjezil. Po običaju bi moral starejši brat voditi proslavo skupaj z očetom, vendar pa je starejši brat prekršil protokol in ni hotel vstopiti v hišo ter se pridružiti proslavi, na koncu pa se je pred vsemi tudi skregal z očetom.     

“Njegov oče je prišel ven in ga pregovarjal. On pa je očetu odgovoril: Glej, toliko let ti služim in nikoli nisem prestopil tvojega ukaza, pa mi nisi še nikoli dal kozliča, da bi se poveselil s svojimi prijatelji. Ko pa je prišel ta tvoj sin, ki je z vlačugami uničil tvoje premoženje, si mu zaklal pitano tele.” 10

Reakcija starejšega sina je bila polna nespoštovanja, jeze in zamerljivosti, toda kako je oče na vse to reagiral? Enako kot tudi s svojim mlajšim, izgubljenim sinom – z ljubeznijo, potrpežljivostjo in milostjo. “On pa je rekel: Otrok, ti si vedno pri meni in vse, kar je moje, je tvoje.” 11

Oba sinova sta imela napačen odnos z očetom in on je to poskušal popraviti. Sinova sta se morala pobotati z očetom in z njim vzpostaviti boljši odnos. Oba sta namreč od očeta prejemala isto ljubezen.

Očetova zadnja izjava je pokazala radost, da se je njegov nekoč izgubljeni sin končno vrnil domov. “Poveseliti in vzradostiti pa se je bilo treba, ker je bil ta, tvoj brat, mrtev in je oživel, ker je bil izgubljen in je najden.” 12 Poslušalec ali bralec lahko sam zaključi, ali je starejši brat, ki je bil prav tako izgubljen, na koncu najden, ker nam Biblija tega ne pove.

Ta prispodoba prikaže nekaj čudovitega o Bogu, našem Očetu. On je milosten in sočuten, poln ljubezni in dobrote. Kakor oče v tej zgodbi, nam tudi naš nebeški Oče daje svobodo izbire in nas ljubi ne glede na naše odločitve. On želi, da se Mu vsak, ki se je izgubil in prekinil odnos z Njim, vrne. Čaka na nas in nas sprejme nazaj z objemom, z veseljem in proslavo. On odpušča, ljubi in izkaže dobrodošlico.

Oče nas vse globoko ljubi. Jezus je dal svoje življenje za vsakega od nas. Bog je velikodušen in dober, poln ljubezni in milosti. Kliče vsakega od nas, naj bomo Njegovi predstavniki, in da počnemo to, kar je delal Jezus – da ljubimo prezrte, da najdemo izgubljene in jim pomagamo, da ponovno vstanejo na noge. Jezus želi, da se veselimo, ko se izgubljena duša vrne v svoj dom – k Njemu.

  1. Luka 15:11–13
  2. Luka 15:13,14
  3. Luka 15:15,16
  4. Luka 15:17–19
  5. Luka 15:20
  6. Luka 15:21,22
  7. Luka 15:23
  8. Luka 15:24
  9. Luka 15:25-28
  10. Luka 15:28-30
  11. Luka 15:31
  12. Luka 15:32

Peter Amsterdam

Peter Amsterdam has been active in Christian service since 1971. In 1995 he became co-director (together with his wife, Maria Fontaine) of the Christian community of faith known as the Family International. He has authored a variety of articles on Christian faith and theology. (Articles by Peter Amsterdam used in Activated are adapted.)