Nekoč, ko sem prelistala knjige v knjižnici, sem našla enciklopedijo, ki je vsebovala tudi različne članke o Bibliji. Zanimalo me je, kako so posvetni strokovnjaki opisali biblijske junake in junakinje, ter sem začela brati kratke biografije prerokov Daniela, Jeremije in Izaije, kralja Davida, Samsona, apostolov Mateja, Petra in Pavla.
Ena za drugim so stvari, katere sem osebno sprejela kot dejstva, naenkrat postale vprašljive. Nekateri strokovnjaki so trdili, da obstajajo trije možni avtorji knjige o preroku Izaiji, nekateri pa so dvomili, da je apostol Matej napisal Matejev evangelij, drugi so trdili, da apostol Pavel ni napisal nekaterih pisem, katera so mu pripisovali. In tako naprej. Z izrazi kot so “mitološka simbolika,” “legendarne akreditacije,” “nejasne vizije,” avtorji pojasnjujejo, da se Biblija ne bi smela dobesedno tolmačiti. Adama in Evo moramo imeti za “simbolična prototipa človeštva,” prva Mojzesova knjiga je samo “način, na katerega nekateri pisatelji izražajo svoje teorije o poreklu človeškega življenja in kulturne identitete.”
Že po nekaj začetnih straneh me je prevzel občutek praznine. Postalo mi je slabo. Del mene je hotel zapreti knjigo, drugi del mene pa je še naprej prelistal njene strani in iskal mišljenja, ki bi potrdila mojo vero v Biblijo. Potem pa sem prebrala zadnji stavek iz članka o Jezusu Kristusu. “Poleg vseh neizogibnih vprašanj o verodostojnosti biblijske pripovedi Jezusovega vstajenja, je eno dejstvo nesporno: Jezusovi učenci so tako močno verjeli v resničnost vstajenja, da so bili za to pripravljeni dati svoja življenja.” Kot tudi mnogi drugi skozi zgodovino, bi jaz dodala.
Počutila sem se, kot da je bila moja vera utemeljena, potem pa me je v naslednjem trenutku prevzel občutek sramu, ker sem le pred nekaj minutami pokazala tako malo vere. Ta zadnji stavek je odgnal vse dvome, kateri so se predhodno porajali v mojih mislih.
Dojela sem, zakaj tako mnogo ljudi še vedno verjame v Biblijo, kljub temu, da obstajajo knjige, ki poskušajo spodkopati vero v Boga. Skozi Biblijo so namreč spoznali Boga, njenega glavnega avtorja in Njegovega Sina, Jezusa.
Bog je živ in zdrav. Jezus ni le vstal od mrtvih, temveč tudi zdaj živi v vsakem srcu, ki Mu je odprlo svoja vrata, besede iz Biblije pa so žive in močne. Kako vem, da so te tri stvari resnične? Vem, ker sem jih sama izkusila. V Biblijo verjamem zato, ker pozitivno vpliva na moje življenje.