Markov evangelij govori o paraliziranem človeku, katerega je Jezus ozdravil. Jezus je poučeval v sobi polni ljudi in prijatelji te osebe so morali narediti luknjo na strehi ter skozi njo spustiti bolnega človeka v sobo. Jezusove prve besede pa so bile: “Sin, odpuščam ti tvoje grehe.”

Nekateri so osupnili, ko so slišali, da je Jezus nekomu odpustil grehe, on pa je nato rekel: “Toda vedite, da imam moč na zemlji, da oprostim grehe. Vstani, vzemi svojo posteljo in pojdi domov!”

Človek ga je seveda ubogal. Toda, ali ste se kdaj vprašali, zakaj mu je Jezus najprej dal odpuščanje? Ali ni bila njegova največja potreba ozdravljenje? Mogoče tako izgleda, ker nam je pomembno to, kako nam gre v tem življenju, in mogoče je tako izgledalo tudi tistemu paraliziranemu človeku. Toda Kristus, ki vidi celo večnost, je vedel, da mu je odpuščanje pravzaprav najbolj potrebno.

To zgodbo sem ponovno prebrala pred nekaj dnevi, zatem ko sem slišala, da je nekdo umrl. Še ena družina je ostala brez starša. Nova bolečina. Tudi moje srce je vprašalo Jezusa, Jezus, zakaj nas zdaj ne ozdraviš? Kako lahko dopustiš, da smo tako zlomljeni? Mislim, da me vsaka žalostna novica malo zlomi, to je povsem normalno. Vendar pa, ko sem prebrala to zgodbo, se mi je zazdelo, da sem nekatere stvari narobe tolmačila.

Resnično želim biti v redu zdaj in to želim tudi vsem drugim ljudem. Želim ozdravljenje, oskrbo, mir, varnost, radost in vse tisto, kar naredi življenje v redu. Toda Jezus je to že storil, ko nam je ponudil odpuščanje grehov, kakor je najprej ponudil hromemu človeku ozdravljenje duše in ne njegovega telesa.

Letos sem imela veliko izgub v mojem majhnem svetu, kar me je privedlo do tega, da o tem več razmišljam. Ali je moje upanje resnično v nebesih ali pa zbiram stvari na tej zemlji? Jezus je opozoril, da bodo celo Njegovi učenci in verniki imeli probleme na tem svetu, in da bomo izgubljali, umirali ter trpeli. Toda po tem opozorilu je sledila obljuba, da je On že zmagal, ter da bo pomagal njim in nam, da zmagamo.

Zato smo lahko radostni in dobre volje.