Ko je apostol Pavel pisal o pobožnem življenju, nam je povedal, da so po njegovem mnenju dela mesa: sovraštvo, prepirljivost, ljubosumnost, jeza in nevoščljivost. 1 Zatem je nadaljeval s sadovi Duha in povedal, da so to: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, ljubeznivost, dobrota, zvestoba, krotkost, samoobvladanje. Zoper te stvari ni postave. 2 Sadovi Duha se razvijajo zaradi Svetega Duha, ki deluje v nas in nam pomaga, da rastemo v pobožnosti, in da smo čim bolj podobni Kristusu.

Na tem spisku lahko najdemo dva pomembna sadova Svetega Duha, ki sta zelo povezana – ljubeznivost in dobrota. Če preberemo, kaj pravi Božja beseda o teh dveh lastnostih, bomo ugotovili, da sta obe označene kot lastnost Božje narave.

Dober in iskren je Gospod. 3

Ko pa sta se pojavili dobrota in človekoljubnost Boga, našega Odrešenika, nas je rešil, a ne zaradi del pravičnosti, ki bi jih storili mi, marveč po svojem usmiljenju, s kopeljo prerojenja in prenovitve po Svetem Duhu. 4

Bog je ljubezniv in dober. Svojo ljubezen in dobroto nam je pokazal z darom Jezusovega žrtvovanja na križu. Jezus je s svojim življenjem odkupil naše grehe in zato želi, da smo ljubeznivi in dobri do drugih.

Bodite drug do drugega dobrosrčni in usmiljeni ter drug drugemu odpuščajte, kakor je tudi vam Bog milostno odpustil v Kristusu. 5

Ljubeznivost je zelo povezana z dobroto in oba izraza se uporabljata izmenljivo. Oba izraza izražata aktivno željo pomagati drugim ljudem. Jerry Bridges je napisal:

Ljubeznivost je iskrena želja, naj bodo drugi srečni; dobrota je dejanje, ki bo to željo spremenilo v stvarnost…Dobrota je ljubeznivost na delu – besede in dejanja. 6

Ljubeznivost in dobrota nista nekaj, kar pokažete samo tistim, katere ljubite, temveč vsem, celo tistim, katere smatrate za nasprotnike in sovražnike. Če to delamo, potem oponašamo primer Božje ljubeznivosti in dobrote. Jezus je to pojasnil, ko je rekel: Vi pa ljubite svoje sovražnike. Delajte dobro in posojajte, ne da bi za to kaj pričakovali. In vaše plačilo bo veliko in boste sinovi Najvišjega, kajti On je dober tudi do nehvaležnih in hudobnih. Bodite usmiljeni, kakor je usmiljen tudi vaš Oče! 7

Seveda smo ljubeznivi do prijateljev in naših bližnjih, toda naš cilj je razviti ljubezniv in dober značaj, da lahko sočustvujemo z drugimi in pokažemo ljubezen skozi dobra dejanja.

Kdor verjame v Kristusa je nova stvaritev, 8 spremenjen s Svetim Duhom in poklican, da dela dobro, kot je to delal tudi sam Jezus. On je svoje življenje posvetil za dobrobit ljudi in to predanost je pokazal z dejanji polnimi ljubezni, dobrote in skrbnosti.

Ljubeznivost in dobrota, kot človeške lastnosti, največ prideta do izraza ob velikih kriznih dogodkih ali v časih izrednega stanja, v katerih pripadniki vseh ver kot tudi neverniki poskušajo pomagati eden drugemu, kar je zelo pohvalno. Vendar pa gre biblijsko tolmačenje teh duhovnih sadov preko tega. To je preobrazba iz našega naravnega nagnjenja, da se borimo za lastni obstanek, da smo sebični, in da skrbimo samo za svoje lastne potrebe – v Božjo naravo, na katero vpliva Sveti Duh, ki opazi potrebe drugih in jim je pripravljen pomagati, kar je spet v skladu z globoko željo, da smo čim bolj podobni Kristusu.

Biti ljubezniv in dober do drugih pomeni biti takšen vsak dan, ne le, ko moramo narediti nekaj nevsakdanjega ali herojskega. Večina naših priložnosti za ljubeznivost in dobroto do drugih je del našega vsakdana.

Biblija nas uči, da moramo gledati ne samo nase, temveč tudi na druge. 9 Za to je potrebno, da se soočimo z osebno, prirojeno sebičnostjo in se namenoma upremo lastni človeški naravi. Večina stvari, katere delamo, da bi postali čim bolj podobni Kristusu, je popolnoma nasprotna naši človeški naravi. Biti podoben Jezusu zahteva korenito spremembo našega srca, misli in načina delovanja.

Avtorica Kelly Minter je napisala:

Dojela sem v kakšni meri je srce središče vseh vrlin. Enostavno ne obstaja način, da razdvojim srce od svojih dejanj, posebno ko gre za Jezusove značilnosti. Če je moje srce polno nadutosti in arogance, ne bom milostna in potrpežljiva do ljudi okoli sebe. Če je moje srce polno ljubosumja in jeze, ljubeznivost in odpuščanje ne bo izviralo iz njega. Nasprotno temu, ko Bog omehča naša srca, postanemo bolj ponižni in skromni, v skladu z Njegovim Duhom, in takrat ne moremo zaustaviti izliv dobrote, veselja in ljubezni, ki izvira iz našega srca. 10

Kako izgledata ljubeznivost in dobrota? Lahko jih najdemo v našem vsakodnevnem govoru, v besedah, ki vsebujejo ljubezen in skrb za druge. Lahko jih najdemo, ko poslušamo in drugim posvečamo popolno pozornost, kadar bi raje delali nekaj drugega. Prepoznamo jih v velikodušnih osebah, ki delijo svoja sredstva, čas in pozornost z ljudmi v stiski. Sta dobronamerni in skrbni ter nastavita še drugo lice, ko jim nekdo stori krivico. Pomagata nam, da se zadržimo, ko nas nekdo užali. Nista maščevalne, temveč sta polna milosti in odpuščanja. Ljubeznivost in dobrota izhajata iz srca polnega ljubezni, sočustvovanja in milosti.

Dobri ljudje ne opravljajo, ne izdajo zaupanja, so potrpežljivi in niso egocentrični. Niso nagle jeze. Ne govorijo stalno o sebi in ne pritegujejo pozornost nase. Dobri ljudje niso ozkosrčni. 11

Ker hočemo biti podobni Kristusu, se soočamo z izzivom, da dajemo svoje življenje za druge. V vsakodnevnem življenju to pomeni dajati naš čas sozakoncem, otrokom in drugim bližnjim, da lahko oni občutijo našo ljubezen in skrb. To lahko izrazimo tako, da operemo posodo, odnesemo smeti, se igramo z otroci zato, da se lahko naš sozakonec spočije itn. Prav tako to pomeni biti dober do ljudi, ki niso del družine ali kroga znancev; biti dober in ljubezniv do ljudi v stiski tudi takrat, ko vas to nekaj stane; podariti nekomu ljubeznivo besedo tudi takrat, ko je vam težko itn. Ljubeznivost in dobroto lahko pokažete na neštete načine.

Dobrota je ljubezniva beseda in dobro dejanje. Dobrota pomeni sočustvovati z nekom, potem pa spremeniti te občutke in ljubezen v dobro dejanje. Življenje nam vsakodnevno ponuja priložnosti, da smo prijazni do drugih. Lahko ponudimo dobro besedo, damo podporo, naredimo nekaj dobrega tudi, če nihče to ne opazi, ali pa polepšamo nekomu dan. Seveda bomo morali vložiti čas in trud, včasih tudi denar, toda dobro dejanje je vredno vsakega žrtvovanja, ker izraža Jezusovo ljubezen do drugih in veseli Boga.

Jezus nam je povedal, da Bog zelo ceni izražanje ljubeznivosti in dobrote in to lahko preberemo v naslednjem poglavju, ki se nanaša na prihajajoč sodni dan.

Tedaj bo kralj rekel tistim, ki bodo na desnici: Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta! Prejmite v posest kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta! Kajti lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, tujec sem bil in ste me sprejeli, nag sem bil in ste me oblekli, bolan sem bil in ste me obiskali, v ječi sem bil in ste prišli k meni. Tedaj mu bodo pravični odgovorili: Gospod, kdaj smo te videli lačnega in te nasitili ali žejnega in ti dali piti? Kdaj smo te videli tujca in te sprejeli nagega in te oblekli? Kdaj smo te videli bolnega ali v ječi in smo prišli k tebi? Kralj jim bo odgovoril: Resnično, povem vam: Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili. 12

  1. Galačanom 5:19–21↑
  2. Galačanom 5:22,23↑
  3. Psalm 25:8↑
  4. Titu 3:4,5↑
  5. Efežanom 4:32↑
  6. Jerry Bridges, The Practice of Godliness (Colorado Springs: Navpress, 2010), 215↑
  7. Luka 6:35,36↑
  8. 2 Korinčanom 5:17↑
  9. Filipljanom 2:4↑
  10. Kelly Minter, The Fitting Room (Colorado Springs: David C. Cook, 2011), 139↑
  11. Ibid.,137↑
  12. Matej 25:34–40↑