Obstajali naj bi trije umetniki, ki nam dajejo glasbo: Bog, ki nam daje čarobni les, da izdelamo instrumente; izdelovalec instrumentov, ki po nekaj mesecih dela prebudi glasbo iz lesa; in glasbeni maestro, ki jo osvobodi iz lesenega zapora in na ta način da svobodo poslušalcu.
Tudi sam se prepričal v moč glasbe, ko sem ob eni priložnosti obiskal ženski zapor v Ugandi. Nekatere ženske so bile noseče, medtem ko so druge živele v zaporu z otroci, ker niso imele nikogar, ki bi lahko skrbel za njih.
Skupaj s skupino prijateljev, krščanskih prostovoljcev, smo prišli ohrabriti in razvedriti ženske s predstavo, glasbo, klovni, čarovniškimi triki in s skečem, katerega sem jaz zaigral. Ko sem razmišljal o tematiki programa, sem po pogovoru z ženskami zaključil, da so mnoge imele občutek manjvrednosti v svojem življenju. Iz dneva v dan so živele brez upanja.
In tako sem našel pesnitev, ki se imenuje “Dotik Velikega Maestra.” Zdelo se mi je, kot da je bila ta zgodba ustvarjena za to priložnost. Zgodba govori o stari violini, v slabem stanju, katero je nekdo hotel prodati na dražbi. Na začetku so ljudje ponujali le nekaj dolarjev, vendar je cena naglo narasla, potem ko je neki starejši gospod zaigral nekaj na violini. Zakaj je vrednost te iste violine narasla v trenutku? Zaradi “dotika velikega maestra”, ki je na violini zaigral čudovito melodijo.
Te ženske so imele “vrednost” in še vedno lahko “zaigrajo čudovito glasbo”, če le dopustijo Maestru, da se jih “dotakne”. Skeč smo izvedli v njihovem lokalnem jeziku in pri tem uporabili pravo violino. Oponašal sem igranje, medtem ko je v ozadju igral posnetek virtuoza na violini. Zatem smo vključili v našo predstavo tudi gledalke in jim pojasnili, kako morajo licitirati. Po koncu programa so nam mnoge ženske povedale, da jim je skeč o violini dal novo upanje za življenje.
Pomemben je tudi nastanek te zgodbe. Pesnica, Myra Welch, je v svoji mladosti rada igrala na orgle, toda zaradi kroničnega artritisa, je bila prikovana na invalidski voziček in bila primorana, da preneha igrati. Nekega dne je slišala pridigo o Božji moči in kako lahko On uporabi vsakega, ne glede na njihove slabosti in pomanjkljivosti. Kasneje je izjavila: “Naenkrat me je napolnila svetloba in napisala sam to zgodbo v samo 30 minutah.” Pravi čudež je bil, da je sploh lahko pisala. Kajti njeni prsti so bili zviti kot posledica težke bolezni. Z velikim naporom je držala svinčnik in z njim udarjala po tipkah pisalnega stroja. “Radost, ki mi je pisanje dajalo, je odtehtala vse bolečine,” je povedala.
Celo stara, na prvi pogled malovredna violina lahko spremeni življenja. Nekaj rib in hlebcev kruha lahko nahrani na tisoče ljudi z dotikom Velikega Maestra, kot je to storil Jezus, ko je pomnožil kruh in ribe. 1 Mojzes je izkusil, navkljub občutkom manjvrednosti, da se navadna palica lahko spremeni v Božje orodje. 2