“Neki človek je šel iz Jeruzalema v Jeriho in je padel med razbojnike. Ti so ga slekli, pretepli, pustili napol mrtvega in odšli.” (Luka 10:30) Tako se začne parabola o dobrem Samarijanu, ena najbolj znanih zgodb v Bibliji in morda tudi v literaturi.
V zgodbi mimo nesrečnega popotnika pridejo različni pobožni Judje, vendar mu ne pomagajo. Nazadnje se ga usmili Samarijan, pripadnik etnične in verske skupine, ki so se je Judje v Jezusovem času izogibali, mu povije rane in ga pripelje v krčmo, kjer obljubi, da bo poravnal vse stroške, potrebne za njegovo oskrbo.
Z zgodbo o dobrem Samarijanu je Jezus učil, da je naš bližnji vsakdo, ki potrebuje našo pomoč, ne glede na raso, veroizpoved, barvo kože, narodnost, okoliščine ali lokacijo. Evangeliji navajajo številne primere, ko je Jezus občutil sočutje do množic ali do posameznikov in jim je bil pripravljen pomagati.
Lukov evangelij nam pripoveduje zgodbo o tem, kako je Jezus obudil sina vdove iz Naina od mrtvih. “Ko jo je Gospod zagledal, se mu je zasmilila. “Ne joči!” je rekel. Pristopil je in se dotaknil nosil. Tisti, ki so nosili, so se ustavili. “Mladenič,” je rekel, “pravim ti, vstani.” Mrtvi se je vzdignil in začel govoriti!” (Luka 7:13-15)
Včasih lahko sodobni bralci izgubijo pomen teh zgodb. Luka ta čudež uvrsti tako, da nam pove, da je Jezus nekega dne pridigal v Kafarnaumu in da je bil dan zatem v Nainu.
Nain je od Kafarnauma oddaljen skoraj 50 kilometrov, razlika v nadmorski višini pa znaša 400 metrov. Ta naporna hoja v hrib danes traja od 10 do 12 ur po asfaltnih cestah, zato si lahko predstavljate, koliko časa in truda so morali vložiti Jezus in Njegovi učenci. Toda domnevam, da je bilo Njegovo srce že “prepolno sočutja”, ko ga je Oče vodil k vdovi. Ni se “samo slučajno” znašel v Nainu tistega dne.
“Kako izgleda ljubezen?” je vprašal sveti Avguštin. “Ima oči, da vidi bedo in pomanjkanje. Ima ušesa, da sliši vzdihljaje in žalost ljudi. Ima roke za pomoč drugim. Ima noge, ki hitijo k ubogim in pomoči potrebnim.”
Sočutni ljudje svoje molitve uresničujejo z nogami in prijazna dejanja dopolnjujejo s prijaznimi besedami. To je storil dobri Samarijan. To je storil Jezus. In to si lahko vsak od nas prizadeva početi v svojem življenju, ko živimo svojo vero.