V zadnjem letu sva z ženo zamudila tri lete. V najinih dolgoletnih potovanjih se nama to še nikoli ni zgodilo. Vsakič je šlo za nekaj drugega – prvič za izčrpanost in stres, drugič za napačne podatke na vizumu, tretjič za začasno izgubljen dokument. Če ste že kdaj zamudili let, veste, kako travmatično je to lahko, zlasti če je treba dobiti nov vizum, nove vozovnice in imeti ne le nevšečnosti, ampak tudi dodatne stroške.
Po enem od teh incidentov je moja hči rekla: “Kdo ve, kakšen velik načrt je morda v igri?” To se je izkazalo za resnično. Zaradi zamujenega leta sva namesto tega obiskala moje sorodnike, kar se je izkazalo za težko obdobje zanje. Zaradi enega od drugih zamujenih letov sva nekaj dni preživela v Alpah, medtem ko sva čakala, da se dokumenti uredijo – to zagotovo ni bilo nujno, vendar so bile to moje življenjske sanje.
S tem ne zmanjšujem fizičnih in psihičnih travm, ko stvari gredo narobe, zlasti če so posledice hujše od nekaj nevšečnosti in stroškov. Vendar pa je koristno, da si vzamemo čas, se ustavimo in razmislimo o teh dogodkih, da bi ugotovili, ali nam je Bog morda priskrbel nekaj pozitivnega – pa tudi, kakšne ukrepe lahko sprejmemo, da bi se izognili njihovim ponovitvam.
Ko gre kaj narobe, se pogosto spomnim afriškega pregovora: “S salto se ne znebimo uši iz glave.” To pomeni, da zgolj s tem, da nekaj naredimo, ne bomo rešili težave, tudi če gre za nekaj, kar zahteva veliko truda, razen če je to v tistem trenutku in v tistih okoliščinah prav. Kar bi bilo v mojem primeru to, da bi dvakrat preveril svoje dokumente in predvidel morebitne težave.
Ne morem reči, da ne bom nikoli več zamudil leta, a namesto panike se bom po svojih močeh držal skavtskega gesla Bodi pripravljen ali Jezusovega navodila Bdi in moli. In kar je najpomembneje, da ostanem blizu svojega Dobrega Pastirja, ki me vodi na zelene pašnike in mi pomaga, da premagam svoje napake. Upam, da bom na naslednjem letu slišal: “Dobrodošli na letalu! Prijetno potovanje!”