Za novo leto, ko mi je bilo šest let, sem se hotel preseliti v planine. Moja družina je za božič obiskovala sorodnike, ki so živeli v planinah, in bilo je prvič, da sem izkusil čar obilice snega.
Po božiču in cel januar sem molil za selitev naše družine. Na začetku sem bil prepričan, da se bo to kmalu zgodilo, toda ko sta minila februar in marec, je postalo očitno, da se ne bomo kmalu preselili. Sčasoma sem se odrekel tej otroški obsedenosti, vendar pa je to vprašanje ostalo v mojih mislih še nekaj časa: Zakaj Bog ni odgovoril na moje molitve?
Danes vem, da Bog vedno odgovori na naše molitve, toda ne vedno takoj ali na način, kakršnega si želimo ali pričakujemo. Včasih On reče “da,” včasih reče “ne,” včasih pa On reče “počakaj.”
Kot otroci smo včasih zagledali v trgovini nekaj, kar smo hoteli, ali nekaj, kar so imeli drugi sošolci, ter smo bili prepričani, da nas bo to osrečilo in smo prosili Boga, naj nam to priskrbi. Nekateri od nas imamo še vedno takšno miselnost in se obnašamo, kot da je Bog Božiček, ki izpolnjuje naš seznam želja.
Bog ne odgovori na nekatere naše molitve na način, kakršnega si želimo ali pričakujemo, ker On ve, da tisto za kar molimo, dejansko ne bi bilo dobro za nas ali za druge. Včasih pa Bog odgovori na naše molitve, toda enostavno nam ni všeč Njegov način. Če natančno vemo, kaj si želimo in samo prosimo Boga, naj nam to podari. Vendar naš načrt ni to, kar On ve, da je najboljše, potem On pametno in ljubeče deluje tako, da nam prošnjo zavrne.
Kaj pa moja otroška prošnja? Potem, ko sem kot otrok molil to molitev, ki se ni uresničila, sem pogosto užival zime z veliko snega, v različnih državah in lokacijah. V mojem primeru se je izkazalo, da je Božji odgovor bil “Da, v Mojem in pravem času.”