Vsak božič s prijateljico Iro delava božična darila za sirote iz bližnje sirotišnice. To rada delava, in ker sva daleč od svojih družin za božič, naju ta aktivnost izpolnjuje in osrečuje.
V dnevni sobi smo naredili neke vrste tekoči trak. Tu smo za vsakega otroka v božične nogavice dali različne toaletne potrebščine, kot so brisače za roke, božične sladkarije itn.
Na koncu smo opazili, da je nekaj stvari ostalo na mizi. Vse so bile različne in bilo jih je točno toliko, da bi lahko napolnili še eno božično nogavico.
“To je za tebe, vzemi.” je rekla Ira.
“Ne, hvala!” sem se nasmehnila. “Imam dovolj!”
Tako so te stvari ostale na kavni mizici.
Potem smo dali vse nogavice v škatle in jih odnesli v Irin avto.
“Otroci bodo zelo veseli,” sem se nasmehnila in pomahala Iri v slovo.
Ta večer, potem ko smo razdelili vse nogavice, sem dobila sporočilo od delavke iz ene sirotišnice: “Samo hočem vam javiti, da smo pred nekaj dnevi sprejeli novega dečka.”
O, ne! sem pomislila. Ne bomo imeli dovolj nogavic! Ubogi otrok!
Potem pa sem se obrnila in zagledala stvari na mizi.
Na mizi je bilo točno toliko stvari, kolikor je bilo potrebno, da napolnimo še eno nogavico in jo pošljemo v sirotišnico.
Pravi čudež! sem pomislila. Jezus je ves čas vedel za tega novega dečka. Samo čakal je, da tudi mi to izvemo.
Bog je skrbel za vsakega otroka in bilo mu je pomembno, da noben ni bil pozabljen za božič. Bog tako ljubi vsakega od nas, da je poslal svojega Sina Jezusa, da nas odreši.
To je pravi pomen božiča! Ne pa darila in proslave, tudi ne dobra dejanja, katera delamo za druge. Božič ponazarja Božjo ljubezen, ki je tako osebna, da nobena oseba ni pozabljena, niti ena sirota.