Enkrat sem potovala s svojo najstarejšo hčerko, z njenim možem in dvoletno vnukinjo, Sharon. Kombi je bil poln, kajti z nami so je peljalo tudi nekaj naših prijateljev. Ko je Sharon začela jokati, sem se usedla poleg nje in rekla: „Bova pela.“ Takoj se je pomirila, potem pa sva začele peti njeno priljubljeno pesem o rački.
“Še enkrat, babica!” Enkrat, dvakrat, dvajsetkrat, dokler niso vsi v kombiju začeli prositi, naj spremeniva pesem. Toda njen odgovor je bil: “Še enkrat, babica!” Ko smo se ustavili, ji je mama kupila nekaj za jesti, da bi jo s tem zmotila. Končno so si lahko vsi oddahnili. Danes, štirinajst let kasneje, se še vedno spominjam tistega dne, ko je vnukinja uživala v petju, jaz pa v njenem zadovoljstvu.
Prejšnji mesec je moja najmlajša vnukinja, Diana, z menoj preživela popoldne. Ima tri leta, vendar je bistra in polna energije, kot je bila tudi Sharon pri teh letih. Poklicala sem jo, da greva skupaj na tržnico, ona pa je odgovorila: “Šla bom s teboj, samo če lahko vzamem s seboj mojo želvo!” Želva je namreč bila velika plišasta igrača, katero je njena mama pustila pri meni, ker je njeno stanovanje bilo polno plišastih igrač.
Ko smo prišli na tržnico, sem jo poskušala dati v otroški voziček, toda tega nikakor ni hotela. Hotela je dati želvo v voziček in ga sama premikati. Obrnila je želvo proti sebi, da jo je lahko stalno gledala. Takoj, ko sva prišle domov, je zaprosila za barvice, potem pa narisala presenetljivo dobro sliko svoje želve.
Narisala je trikotno glavo, rožnato kožo, škrlatna usta, oči z notranjimi in zunanjimi krogi, potem pa lase. Nikoli prej nisem opazila, da je želva rožnata, da ima lase, čeprav je mesece sedela na mojem kavču. Pravo umetniško delo triletnega otroka. Zatem sem sliko ponosno pokazala vsem v družini in jo obesila na vrata svoje omare.
V svoji knjigi God Came Near, (Bog se je približal) Max Lucado opisuje takšne trenutke: “To so večni trenutki. Trenutki, ki nas spomnijo na zaklade okoli nas. Trenutki, ki nas okarajo, zakaj zapravljamo čas za posvetne skrbi, kot so denar, imovina ali točnost. To lahko gane tudi najbolj trda srca in da nov vidik tudi najbolj potrtemu življenju.”