Zagotovo najbolj poznano sadje v Bibliji, smokva, je tu tudi dandanes. Mehke, sočne, sveže smokve ali pa sladke in suhe smokve, katere je treba malo bolj prežvečiti. Smokva je razširjena v biblijski pokrajini in pogosto simbolizira sigurnost in blaginjo. 1
Ko je enkrat odhajal iz mesteca Betanije, je Jezus opazil smokvo ob poti. Ker je bil lačen, je odmaknil veje in listje ter iskal sadež. Ni našel niti enega sadeža ter je zato preklel to drevo. “Naj ne bo nikoli več sadu na tebi.” 2 In smokva se je pri priči posušila.
To izgleda kakor stroga kazen za to drevo, posebno če jo primerjamo s prispodobo, katero je Jezus povedal o drugi smokvi, katera je dobila štiri leta, da se dokaže. 3 Ni nam popolnoma jasno, zakaj je Jezus izrekel takšno nenadno in nepreklicno sodbo, prav kakor ni bilo Jezusovim sodobnikom jasno, zakaj je umrlo osemnajst ljudi, ko je nepričakovano na njih padel stolp. 4
Težko nam je, ko se nesreča nenadoma zruši na nas. Izgubimo ljudi, katere smo ljubili, zdravje ali delo in poskušamo razumeti, kaj se nam je pravzaprav pripetilo. Mogoče imamo doma knjige kot so: “Vzroki bolezni” ali “11 korakov do popolnega zdravja.” Vendar pa, “ugotoviti”, zakaj se nam pravzaprav nekaj dogaja, ni vedno del Božjega načrta. Bog nam vedno ne pojasni, kaj misli, temveč včasih pričakuje od nas, naj “zaupamo v Gospoda z vsem svojim srcem, na svojo razumnost pa se ne zanašamo.” 5
Bog nam mogoče ne bo vedno pojasnil vse razloge, vendar je obljubil, da nam bo vedno dal samega Sebe. “Ne boj se, saj sem Jaz s teboj.” 6 “Gospod hodi pred teboj; On bo s teboj; ne bo te pustil samega in ne bo te zapustil. Nikar se ne boj in se ne plaši!” 7