Vsi izkusimo stvari v življenju, katere na nas pustijo posledice in ne glede na to, ali so te brazgotine fizične ali emotivne, jih pogosto poskušamo skriti iz bojazni, kaj bodo drugi mislili o nas. Te brazgotine so lahko občutki sramu, ki ga poskušamo skriti, poškodbe iz preteklosti, notranje bitke, s katerimi se soočamo, fizične pomanjkljivosti, na katere nismo ponosni itn. Skozi življenje sem se naučil, da nam odprtost in iskrenost o teh brazgotinah prineseta veliko svobodo. Tu je primer moje brazgotine, katere se več ne sramujem.

Pred nekaj leti, po glasbenem programu, katerega smo izvedli za študente univerze, je k meni pristopilo eno dekle in mi povedala, da je zares uživala v programu. Potem pa me je zaprosila, naj snamem sončna očala, da bi lahko videla moje oči. Njena prošnja me je presenetila.

Odkar pomnim, nosim sončna očala, ko se družim z ljudmi. Čeprav se ne sramujem biti slep, me ni še nikoli prej neznana oseba zaprosila, da vidi moje oči. Bil sem malce vznemirjen. Toda rekel sem si, To ni nič hudega. Zagotovo jo ne boš nikoli več srečal.

Snel sem očala in se pripravil na njeno reakcijo. Ona pa je enostavno rekla: “Imaš lepe oči in ni potrebno, da jih skrivaš.” Nikoli jo nisem ponovno srečal, vendar pa nikoli ne bom pozabil njenih besed.

Čez nekaj časa sem spoznal dekle, skozi internet, ki je sčasoma postala moja punca. Nisva živela v istem mestu in na začetku sva se družila le skozi internet, potem pa sem se odločil, da je pokličem preko Skypa. Najprej sva se samo slišala, ker mi enostavno ni prišlo na misel, da vključim spletno kamero. Ko je predlagala, da se tudi vidimo, sem se s tem strinjal, čeprav moram priznati, da sem bil zelo nervozen.

Pred klicom, sem kot po navadi, nosil sončna očala. Navajen sem na njih in z njimi sem bolj miren in sproščen, posebno pred predstavami. Hotel sem narediti dober vtis, toda na moje presenečenje je po uvodnih pozdravih rekla: “Upala sem, da bom lahko videla tvoje oči.”

Tokrat sem bil resnično nervozen. Zares mi je bilo mar za njeno mnenje. Vedel sem, da bo ta trenutek prišel prej ali slej, in ga zato nisem želel več odlašati.

Ko sem snel očala, sem imel občutek, kot da me nekdo temeljito opazuje. “Imaš zares lepe oči! Ne rabiš očal, kadar se pogovarjaš z mano.”

Nedavno sem slišal kratko, toda ganljivo zgodbo, ki jasno pokaže vrednost določenih brazgotin – zaradi opomina, ki ga prinašajo. Zgodba govori o dečku, ki ga je napadel krokodil, medtem ko je plaval v jezeru, blizu svoje hiše. Kričal je na ves glas, medtem ko ga je žival poskušala odvleči pod vodo. Njegova mati je slišala njegove klice, pritekla k njemu in ga zgrabila za roke. Vlekla je na vso moč. Njeni nohti so se zapičili v njegovo telo. Potem pa je na pomoč priskočil sosed, ki je slišal fantovo kričanje in s pištolo ubil krokodila.

Med fantovim okrevanjem ga je obiskal novinar iz lokalnega časopisa. Zaprosil ga je, naj mu pokaže brazgotine, katere je dobil od krokodilovega ugriza. Deček mu jih je pokazal in nato rekel: “Toda te so brazgotine, katere morate videti,” in zavihal rokave ter mu pokazal brazgotine, katere so naredili nohti njegove mame. “Te brazgotine imam, ker me moja mama ni nikoli izpustila iz rok.”

Tudi Jezus je imel brazgotine. Tudi po svojem nadnaravnem vstajenju je še vedno imel brazgotine od žebljov na Svojih rokah in luknjo od kopja na boku. Čeprav bi On lahko enostavno izbrisal te sledi svojega trpljenja, se je odločil obdržati in jih pokazati svojim učencem ter jim tako dokazati, da je On dejansko vstal od mrtvih, kot je tudi obljubil.

Torej, če se Jezus ne sramuje Svojih brazgotin, zakaj bi se mi sramovali svojih? Ko se odločimo pokazati svoje brazgotine namesto da jih skrivamo, Božja svetloba in ljubezen svetita skozi njih in vplivata na življenja drugih. “Tako naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.” 1

  1. Matej 5:16 ↑