Vsi se strinjamo, da na svetu ni kraja, ki ga ne bi prizadela stiska in trpljenje. Želimo verjeti, da je Bog dober in ljubeč, da vidi vse in da ima ves svet v svojih rokah. Ko pa se dogajajo slabe stvari, so te ideje močno postavljene pod vprašaj.

Ko sem se ponovno soočil z novico o težki situaciji, sem se v mislih vrnil v čas, ko sem v zgodnjih dvajsetih letih nekaj let živel na Filipinih. Ko sem iz zahodne Kanade prvič prispel v Manilo, so bile razlike presenetljive v skoraj vseh pogledih – vročina in vlažnost, množice ljudi, nenehni promet in hrup, novi okusi … Najbolj pa me je pretreslo, ko sem prvič videl resnično revščino. Toliko ljudi, ki sem jih srečal, je živelo v različnih stopnjah pomanjkanja.

Kot mladega misijonarja, ki se je moral naučiti shajati brez številnih prejšnjih udobnosti, me je sprva mikalo, da bi se pritoževal, vendar me je veseli zgled domačinov spodbudil, da tega nisem storil. Filipinci so stoletja trpeli vojne in zatiranje zaradi tujih intervencij ali lokalnih skorumpiranih uradnikov. Generacije so trpele pod težo revščine in požrtih obljub, vendar je njihov odnos do življenja kazal pogum in globino, ki mi takrat nista bila poznana.

Z ženo sva pozneje živela in delala v več drugih azijskih državah, tudi na premožnem Japonskem. Pri širjenju evangelija sva se spoprijateljila tako z bogatimi kot z revnimi, na vseh družbenih ravneh pa sva našla ljudi, ki so izkazovali lastnosti izjemne nesebičnosti in veselja. Takrat sva bolje razumela, da skupni imenovalec ni ekonomska revščina, temveč trpljenje. Vsi so imeli svojo zgodbo o neki izgubi, ki je v njih prebudila milost in velikodušnost do drugih.

Ta svet ima veliko iluzij. Neskončno si prizadevamo za dosežki in denarjem, medtem ko se neuspehu izogibamo in ga gledamo zviška. Toda življenje v Božjem svetu je povsem drugačno. Neuspeh in trpljenje sta ena od poti, ki jih Bog uporablja, da bi nam pomagal gledati s pravo perspektivo.

Jezus še vedno govori te obljubljene besede: “Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo. Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo. Blagor krotkim, kajti deželo bodo podedovali. Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeni bodo. Blagor usmiljenim, kajti usmiljenje bodo dosegli. Blagor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali.”1


  1. Matej 5:3-8