Nedavno sem prebrala o Timu Kellerju, znanemu avtorju, svetovalcu in pastorju, kateremu so diagnosticirali četrto stopnjo pankreatičnega raka, v maju 2020. Občudovala sem njegovo miselnost, katero je pokazal, ko je izvedel, da ne bo več dolgo živel, in kaj je imel za povedati o svojih prioritetah v tem času, ki mu je preostal na tem svetu.

Ko so doktorja Kellerja vprašali: “Na katere stvari se želite fokusirati zdaj, ko veste, kako kratek čas vam preostaja v tem življenju? Kaj vam je najbolj pomembno?”, je on rekel:

Z ženo, Kathy, naju imajo za dober par. Na mnoge načine sva si zelo blizu.

Takoj zatem, ko so mi diagnosticirali raka, sva dojela, da ne bi bilo prav končati naše življenje, ne da bi izboljšala naš zakon, pri določenih stvareh, kjer je lahko še boljši.

Obstajale so določene stvari, o katerih je ona čutila, da se ni mogla pogovoriti z menoj, ker na njih nisem dobro reagiral, in je zato prenehala poskušati. Toda sedaj sva bolj uspešna in se lahko pogovarjava o določenih stvareh ter jih rešiva na način, na katerega to nisva bila sposobna prej narediti.1

To je name naredilo vtis, kajti če lahko Tim Keller, ki ima raka, postavi izboljšanje svoje zakonske zveze kot eden od najbolj pomembnih ciljev, toliko bolj bi morali to storiti mi v naših intimnih zvezah.

Še ena stvar, ki je name naredila velik vtis, je bila zgodba o človeku, ki je bil blizu ločitve. Skupaj s svojo ženo sta poskušala vse, vendar nič ni pomagalo. Kljub temu je ljubil svojo ženo ter je hotel z njo ostati.

Tako mu je prišlo na misel, da svojo ženo vsak dan vpraša, kaj lahko stori zanjo in potem to izpolni. Ko jo je to vprašal prvič, je ona mislila, da se šali, ko je rekel: “Ljubica, kaj lahko danes naredim zate?” Odločila se je, da ga testira, in dala mu je težavno nalogo, naj pospravi in počisti garažo. Na začetku mu je nekajkrat dala najbolj težavna opravila, ker ni mislila, da jih bo on zares opravil.

Toda, ker jo je še naprej spraševal, kaj lahko naredi zanjo vsak dan, in se potem potrudil po svojih najboljših močeh, da to tudi opravi, je žena začela verjeti, da je bil mož odločen narediti karkoli, da jo s tem prepriča o svoji ljubezni. Ker je bil pripravljen storiti stvari, ki so bile očitna manifestacija njegove ljubezni, je bila njihova zakonska zveza rešena.

Kadar je Bog središče naše zakonske zveze in najbolj pomembna Oseba v našem intimnem razmerju, nam Njegova ljubezen daje slogo in enotnost. Ko nas Njegova ljubezen motivira, lahko vemo, da je zadovoljen z nami, četudi reakcije našega partnerja niso vedno takšne, kot bi mi hoteli.

Dajanje ljubezni drugim ni pogodba, po kateri mi dobimo kaj v zameno za kaj. To je darilo, ki se ga daje svobodno, ne da bi kaj pričakovali v zameno. Včasih naredimo stvari za svojega partnerja in pričakujemo, da se nam bodo za to oddolžili. Naredimo prijazno stvar za njih in si želimo, da bodo tudi oni naredili prijazno stvar za nas. Dostikrat se bo to zgodilo, ker ljubezen povzroča ljubezen, toda mogoče se to ne bo zgodilo na način oziroma takrat, ko smo si to želeli.

Če smo motivirani s tem, kaj bomo dobili v zameno, potem to kar dajemo, ne dajemo popolnoma v ljubezni. Namesto tega poskušajmo posnemati Jezusovo ljubezen. On je vse dal za nas, vedel pa je, da mu to ne moremo nikoli vrniti.


  1. Tish Harrison Warren, “How a Cancer Diagnosis Makes Jesus’ Death and Resurrection Mean More,” New York Times, april 10, 2022.