Prejšnji teden sem gledala intervju, v katerem je bil eden od gostov vprašan: “Katera je največja potreba v svetu danes?” Brez oklevanja je odgovoril: “Empatija. Svet potrebuje več empatije.”
Če bi bila jaz na njegovem mestu, bi bil moj odgovor, da je svetu potrebna ljubezen. Toda všeč mi je bil tudi njegov odgovor. Bilo je bolj specifično reči, da svet potrebuje več empatije.
Empatija pomeni biti v koži drugih ljudi. Empatija je, kadar ne pridete do preuranjenega zaključka in dopuščate možnost, da ima druga oseba mogoče prav. Empatija je razumevanje, da ima vsak svojo zgodbo. Empatija nam pomaga, da več poslušamo in manj svetujemo ter, da želimo razumeti več kot obsojati.
Potem sem se spomnila svoje prijateljice Judy. Prvič sem jo srečala v sosedstvu. Poskušala sem z njo navezati kontakt, toda ona ni bila zelo prijateljsko nastrojena, včasih me ni niti pozdravila. Po nekaj mesecih se je končno odločila govoriti z menoj. Pojasnila mi je, da ima resne probleme z bolečinami v križu in, da ji vsak korak zada veliko bolečine, zato bolj malo govori z drugimi. Po operaciji in uspešnem okrevanju sva postali dobri prijateljici. Zaradi nje sem se naučila, da ne prihajam do preuranjenega zaključka o ljudeh in, da ne obsojam druge. Ljudje se pogosto soočajo z vsakršnimi problemi. Judy me je naučila dobro lekcijo o empatiji.
Mnogi ljudje danes komentirajo na hitro, ne da bi najprej razmislili ter pridejo do naglega zaključka o situacijah, včasih samo po površnem branju na internetu. Svet potrebuje več empatije. Pogosto obsojamo druge in govorimo slabe stvari o njih namesto, da bi si vzeli čas in jih poskušali razumeti. Potrebujemo empatijo. Ko dovolimo strahovom, da zgradijo zidovje med nami, potrebujemo empatijo. Če hočemo dopustiti Jezusu, da ima več nadzora nad našim življenjem in mislimi, potrebujemo več empatije.