Nekatere glavne svetovne religije ne verjamejo v osebnega Boga ali pa ga ne častijo. Namesto tega ga obravnavajo kot nekakšno najvišjo resničnost ali najvišje načelo, ki je temelj vesolja. V tem pojmovanju Boga običajno razumemo kot bitje, ki je precej oddaljeno od človeških potreb in okoliščin. Vendar nam Biblija pravi, da se Bog zelo osebno zanima za vsakega od nas, in da tako kakor oče izkazuje usmiljenje nad otroki, Gospod izkazuje usmiljenje nad tistimi, ki se ga bojijo. (Psalm 103:13)
Druge religije so sklenile, ko so spoznale čudovito ravnovesje narave, da mora biti fizično stvarstvo samo po sebi Bog in da je vse, kar vidimo, manifestacija ali del Boga. Ker je Bog velika sila, ki je ustvarila vse stvari, je v nekem smislu del vseh stvari in vse stvari so del Njega, od ogromnih galaksij na nebu do kohezivne moči najmanjšega atoma. Biblija pa nam pravi, da lahko častimo in osebno spoznamo Stvarnika ter lahko imamo odnos s samim Bogom.
Bog ni neko oddaljeno in nezainteresirano bitje. On je Bog, ki je oseben, in želi imeti odnos z vsakim od nas, svojim stvarstvom. Lahko Ga spoznamo po Njegovi Besedi v Bibliji. On je naš nebeški Oče, ki nas ljubi in se zanima za nas kot posameznike.
Bog ne želi, da bi trpeli ločitev od Njega. Naše srce ne more biti nikoli zares zadovoljno, če ne spoznamo Boga in Njegove ljubezni, kajti Bog je ljubezen. (1 Janez 4:8) Da bi nam ga pomagal spoznati in nam prinesel večno življenje in odrešenje, je pred več kot 2000 leti na svet poslal svojega Sina Jezusa. Jezusa je čudežno spočel Božji Duh in postal je živa podoba Boga, da smo lahko videli, kakšen je veliki nevidni Stvarnik. In ta podoba je Bog ljubezni, saj je Jezus povsod delal dobro, pomagal drugim in učil o veliki Božji ljubezni do vseh nas.
Ko je Jezus izpolnil svojo nalogo oznanjenja dobre novice o odrešitvi svetu, je dal svoje življenje na križu za grehe vsega človeštva. Tri dni po tem, ko so njegovo mrtvo telo položili v grob, je Jezus vstal od mrtvih in za vedno premagal smrt in pekel.
“Bog je namreč svet (tebe in mene) tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina (Jezusa), da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.” (Janez 3:16)