Lačna sem, toda ne vem, kaj naj bi jedla. Grem do hladilnika, vendar ne najdem ničesar, kar bi si želela. Zafrustrirana sem. Nič me ne zadovolji.
V zadnjih nekaj letih sem postala občutljiva na nekatero hrano. Moje alergije niso smrtno nevarne, toda nevšečnost, ki jo občutim, ko pojem nekaj, kar ne bi smela, ni vredna užitka, ki ga občutim, če jem prepovedano hrano.
Najprej sem postala alergična na laktozo. Odrasla sem na kmetiji in vedno sem pila veliko mleka in jedla mlečne proizvode. Bila sem neprijetno presenečena, ko sem spoznala, da mi to povzroča prebavne motnje. Še vedno lahko jem maslo in nekatere trde sire, toda jogurt, ki vsebuje laktozo, mi povzroča prebavne motnje.
Ko problemi niso prenehali, sem odkrila, da sem občutljiva tudi na gluten in fruktozo. Tako se je izbira hrane, katero sem lahko jedla, resno skrčila. Takrat sem šla k zdravniku in se vrnila domov z dolgim spiskom stvari, katerih ne bi smela več jesti. Odšla sem v trgovino in hodila naokrog ter se poslavljala od hrane, katero sem imela rada, in katero ne bom več mogla jesti.
Ta situacija me je spremenila v vneto raziskovalko sestavin hrane, kar mi je pomagalo, da sprejmem pametne odločitve o hrani. Lahko rečem, da sem postala minimalistka hrane. Imam omejen spisek stvari, katere lahko jem in poskušam obdržati uravnoteženo prehrano, z veliko zelenjave in nekaj sadja, z nemastnim piščancem, jajci in ribo, rjavim rižem in z majhno količino trdega sira.
Včasih, kot naprimer danes, si želim pojesti nekaj, kar ne bi smela, nekaj prepovedanega. Toda ne bom, ker se zavedam, da me bo želodec bolel cel teden.
Ne morem si pomagati, da ne bi tega primerjala z mojim duhovnim življenjem. Včasih postanem zdolgočasena, ker imam omejen izbor zvočnih knjig, in si zaželim nekaj drugega. Kajti rada zaspim tako, da poslušam zvočne knjige. Včasih pa najdem knjigo, za katero vem, da ni dobra zame in predstave iz nje, o katerih ne želim niti misliti, me potem preganjajo cel teden.
Torej sem raje minimalistka. Rajši jem mojega piščanca in prepraženo zelenjavo. Raje poslušam Psalme iz Biblije stotič pred spanjem, kot pa da trpim posledice neke srhljive knjige, katere ne morem prebaviti.
Hvaležna sem, ker imam občutljiv želodec, ker mi pomaga, da ne zaidem s poti zdrave prehrane. Prav tako sem hvaležna, ker imam občutljiv duh, ki mi pokaže, kaj je in kaj ni dobro zame.