Molitev je ključna sestavina našega odnosa z Bogom, saj je naše glavno sredstvo komunikacije z Njim. V molitvi se lahko pogovarjamo z našim Stvarnikom.

Kot kristjani imamo zaradi odrešenja, ki nam je bilo dano skozi Jezusa, neverjeten privilegij, da kot njegovi otroci vstopamo v Božjo navzočnost. Z Njim se lahko pogovarjamo, ga slavimo, častimo in ljubimo, ter se mu zahvaljujemo za vse, kar je storil in še vedno dela za nas. Z Njim lahko odkrito delimo, kar nam leži na srcu, ter izrazimo svoje težave in potrebe. Lahko posredujemo za druge, ko so v stiski. Njemu lahko predstavimo svoje prošnje in ga prosimo za pomoč. Lahko mu povemo, kako zelo cenimo čudovite stvari, katere je ustvaril, in se mu zahvalimo za številne blagoslove, katere daje vsakemu od nas.

Ko smo šibki in utrujeni, se lahko o tem pogovorimo z Njim. Ko smo naredili nekaj narobe in grešili, se lahko izpovemo ter ga prosimo za odpuščanje in to prejmemo. Z Njim se lahko pogovarjamo, ko smo radostni ali žalostni, ko smo dobrega ali slabega zdravja, ne glede na to, ali smo bogati ali revni, saj imamo odnos z Njim, ki nas ni le ustvaril, ampak nas tudi globoko ljubi in želi biti udeležen v vsak vidik našega življenja.

Molitev je sredstvo, s katerim Boga povabimo k sodelovanju v našem vsakdanjem življenju in ga prosimo, naj bo neposredno in tesno vpleten v stvari, ki so za nas pomembne. Ko prihajamo k Bogu v molitvi, ga prosimo, naj dejavno sodeluje v našem življenju ali v življenju tistih, za katere molimo. Molitev izraža resničnost naše situacije, da Njega potrebujemo in si želimo Njegove navzočnosti v naših življenjih. Komunikacija z Bogom v molitvi je način, kako se mu približati in poglobiti naš odnos.

Evangelijski nauki o molitvi

V vseh štirih evangelijih je Jezus nenehno molil k Očetu in učil svoje učence, naj delajo enako. Z vero v Jezusa smo postali Božji otroci. (Janez 1:12) Ko molimo, prihajamo pred svojega Očeta. Z Njim smo lahko v intimni zvezi, kot bi bili z našim zemeljskim očetom.

Poleg molitve k Očetu v Jezusovem imenu, kot je Jezus naučil svoje učence, v evangelijih izvemo, da je treba moliti tudi k Jezusu. “Kar koli boste prosili v mojem imenu, bom storil, da bo Oče poveličan v Sinu. Če me boste kaj prosili v mojem imenu, bom jaz to storil.” (Janez 14:13-14)

Ko je Jezus v paraboli učil o molitvi, jo je primerjal s situacijami, kot sta prijatelj, ki si je ob polnoči izposodil kruh, (Luka 11:5-8) ali krivični sodnik, ki je na koncu odgovoril na žensko prošnjo. (Luka 18:1-8) S temi primeri zgodb je poudaril, da če bi prijatelj ali krivični sodnik odgovorila na prošnje, ki so jima bile izrečene, koliko bolj bi naš Oče v nebesih odgovoril na naše prošnje? Pokazal je, da lahko zaupamo, da bo naš velikodušni in ljubeči Oče vedno uslišal naše molitve. (Matej 7:9-11)

V paraboli o cestninarju in farizeju Jezus govori o ponižnosti in spovedi v molitvi. (Luka 18:10-14) Jezus je učil, da se je treba izogibati domišljavim molitvam, ki opozarjajo nase; molitve naj izhajajo iz iskrenosti srca in motivov. (Matej 6:5-6) Po Njegovem zgledu se učimo moliti v samoti, (Luka 6:12) moliti v hvaležnosti, (Janez 6:11) moliti, ko se soočamo z odločitvami, in v molitvi posredovati za druge. (Janez 17:6-9)

Molitev ima ključno vlogo v našem duhovnem življenju, v naši povezanosti z Bogom, v naši notranji rasti in v naši učinkovitosti kot kristjani. Jezusov zgled molitve, ko se je umaknil od svojega delovanja, si vzel čas za molitev, posredoval za druge in molil učinkovite molitve, označuje pot za tiste, ki želijo hoditi po Njegovih stopinjah.

Molitev naj ne bi bila enosmerni pogovor, v katerem govorimo in pričakujemo, da nas bo Bog samo poslušal. V času molitve moramo biti odprti tudi za poslušanje tega, kar nam Bog želi povedati, in sicer prek Biblije, prek tega, kar govorijo ali pišejo krščanski učitelji ali pridigarji, ali tako, da se pred Njim umirimo in odpremo svoje srce, da slišimo Njegov glas, ki nam govori osebno.

Bog nam lahko govori na različne načine: z vtisi, ki nam jih daje, z mislimi, ki jih vnaša v naš um, z biblijskimi verzi ali z glasom svojega Duha, ki govori v naših srcih. Molitev je komunikacija, komunikacija pa je dvosmerna. Poleg tega, da Boga prosimo, naj sliši, kar Mu govorimo, Mu moramo dati tudi priložnost, da nam govori.

Molitev je naše sredstvo komunikacije z Bogom, za vstopanje v Njegovo navzočnost in bivanje v njej. Ko se kot Njegovi otroci povzpnemo v naročje nebeškega Očeta, ga lahko vprašamo kar koli in Mu vse zaupamo. Čutimo lahko Njegovo ljubezen do nas, Njegovo zagotovilo in Njegovo skrb.