Vsako leto se božič približa, ne glede na to, ali smo na to pripravljeni ali ne. Pogosto se pogovarjamo o tem, kako moramo še postoriti mnogo stvari, kako nam primanjkuje časa in denarja itd. Kaj pa takrat, ko niste pripravljeni na božič, ker se spopadate z izgubo in vaše srce preprosto ni pripravljeno na praznovanje?
Leta 2021 smo se pripravljali na praznovanje božiča brez dedka. Osem otrok moje najboljše prijateljice se je pripravljalo na praznovanje brez mame in s sveže ovdovelim očetom, ki se še vedno bori z izgubo. Druga prijateljica je očeta izgubila le nekaj tednov prej, še dva prijatelja pa bosta po ločitvi ta božič praznovala kot samska. Še ena prijateljica se je spopadala z nezaposlenostjo, božič pa je še povečal stres, saj je že tako trudila preživeti. In vendar so se prazniki bližali z običajnim tempom, brez olajšanja za ljudi z zlomljenim srcem.
Moje srce je bilo tako težko – ne samo zaradi moje izgube, ampak tudi zaradi moje izgube v povezavi z izgubami okoli mene. Vsaka smrt je bila nenadna in nepričakovana in čutila sem, kot da samo čakam na naslednjo novico, povezano z izgubo.
To je bilo prvo leto, ko sem se ukvarjala z adventom, štiritedenskim obdobjem pred božičem, ki ga mnogi posvečajo molitvi, meditaciji in študiju Biblije. Že samo poskus, da bi to dobro opravila, je bil težaven. Nisem veliko opažala in zagotovo ni bilo nobenih dnevnih daril ali česa podobnega. Imela sem samo štiri besede: upanje, priprava, radost, ljubezen. Vsaka je vrgla žarek svetlobe v temo in preusmerila mojo pozornost na nekaj bolj smiselnega in vrednega.
Poleg moje izgube in strtega srca je dejstvo, da je Jezus prišel kot Odrešenik človeštva, stvar, ki jo je treba slaviti! Tudi če ne bi mogla zbrati vseh radosti in tradicij sezone, bi lahko popravila svoje srce. Če sem se zdela nekoliko bolj melanholična kot običajno ob božiču, je to zato, ker sem premlevala te besede – upanje, priprava, radost in ljubezen.
Upanje me je spomnilo, da moje upanje ni v obljubi, da bo to življenje lahko, ampak v Jezusovi obljubi, da me bo odrešil.
Čeprav nisem imela moči za velike božične priprave, sem lahko pripravila svoje srce, da je sprejelo Božjo suverenost.
Radostna sem, ker je prišel Jezus! In radost se poveča, če jo delimo z drugimi.
Bog je svojo ljubezen pokazal tako, da je na zemljo poslal Jezusa, da bi nas odrešil.
Otrokom svoje najboljše prijateljice sem poslala veliko košaro dobrot ter poslala sporočila in poklicala prijatelje, ki so nekoga izgubili. Na božični dan sem bila pripravljena izreči “Radost svetu.”