Znana je zgodba o Williamu Gladstonu (1809-1898), znanem kristjanu, ki je bil štirikrat angleški premier vlade in eden najbolj uglednih britanskih političnih voditeljev v 19. stoletju. Ko se je vzpenjal po stopnicah parlamentarne stavbe, se je pogosto ustavil in delil dobre novice o Jezusu z majhnim prodajalcem časopisov.
Nekega dne, ko sta s tajnikom odhajala v parlament, je k njima pritekel drug prodajalec časopisov in vzkliknil: “Prosim, gospod, fanta, ki tukaj prodaja časopise, je včeraj kočija povozila in je hudo poškodovan. Umrl bo in prosi vas, da pridete in ga spravite noter.” Premier vlade je vprašal: “Kaj misliš s tem ‘spraviti ga noter’?” Fant je odgovoril: “Saj veste, da ga spravite v nebesa!”
Gladstonov tajnik je protestiral: “Nimate časa, da bi obiskali umirajočega fanta! Veste, kako pomemben je vaš govor. Lahko spremeni potek zgodovine.”
Gladstone je le za trenutek omahoval, nato pa dejal: “Ena večna duša je vredna več kot moj govor v parlamentu.” Odšel je v majhno podstrešje, kjer je na grobi podlogi v kotu ležal umirajoč fant. Gladstone ga je s solzami, ki so mu tekle po obrazu, vodil v molitvi, da je Jezusa sprejel za svojega Gospoda in Odrešenika. Fant je pogledal v njegov obraz in zašepetal: “Vedel sem, da boš prišel. Hvala, ker si me spravil noter.” Nato je zaprl oči in odšel k Jezusu.
Vi in jaz morda nisva del zemeljskega diplomatskega zbora, toda ne glede na to, kdo smo ali od kod prihajamo, če imamo Jezusa, smo poklicani, da smo Njegovi ambasadorji. Jezus je rekel: “Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam,” (Janez 20:21) apostol Pavel pa je zapisal: “Mi smo Kristusovi ambasadorji; Bog po nas nagovarja.” (2 Korinčanom 5:20) Naj bo vsak od nas zvest svoji poklicanosti, da evangelij in Kristusovo ljubezen ponese čim večjemu številu ljudi.