Umreti pomeni stopiti na tiho in mirno obalo,
Kjer se valovi nikoli ne lomijo,
Kjer nevihte nikoli ne besnijo;
Kjer dotik prijatelja pravi: končano je.
—Sir Samuel Garth (1661.–1719.)
Nemogoče je, da bi tako naraven, neizogiben in univerzalen dogodek kot je smrt, ki je ustvarjena od Boga, zadajala zlo človeštvu. —Jonathan Swift (1557.–1745.)
Predstavljamo si smrt kot uničenje; bolje je, da si predstavljamo sliko Kristusa, ki prihaja, da nas reši. Razmišljamo o smrti kot koncu; bolje je, da razmišljamo o življenju in o novem začetku. Razmišljamo o izgubi; bolje je, da razmišljamo o dobitku. Razmišljamo o slovesu; bolje je, da razmišljamo o srečanju. Razmišljamo o odhodu; bolje je, da razmišljamo o prihodu. Medtem, ko glas smrti šepeta: “Moraš zapustiti zemljo,” poslušajte Kristusa, ki nam pravi: “Ti le prihajaš k Meni!” —Norman Macleod (1812.–1872.)
Vzemimo v obzir, dragi moji, kako nam Gospod stalno prikazuje, da bo prišlo do vstajenja od mrtvih in kako je Bog najprej oživel našega Gospoda Jezusa Kristusa. Razmislimo za trenutek o vstajenju, ki se vsak letni čas zgodi pred našimi očmi. Dan in noč nam oznanjata vstajenje. Noč gre na počitek in pojavi se dan ter zatem ponovno odide in pride noč. Poglejmo plodove zemlje. Seme se seje. Vrže se v zemljo, suho in golo, ter sčasoma izgine. Potem pa iz ničesar, v novi obliki, Gospod oživi seme in iz tega edinega semena se obrodi sad. — Sveti Klement Rimski (datum smrti: okoli 98.)
Karkoli je v nas, kar čuti, misli, želi in nam daje življenje, to mora biti nadnaravno, nebeško, božansko in kot takšno tudi večno. —Aristotel (384.–322. pr. n. št.)
Vsa metafizika me ne more prisiliti niti za sekundo, da podvomim v večnost duše in obstoj Boga. To čutim, verjamem, želim in upam ter bom branil to stališče do poslednjih zdihljajev. —Jean-Jacques Rousseau (1712.–1778.)
Zemlja je dežela mrtvih. Razširimo svoja obzorja. Nebesa so dežela živih. —Škof George Horne (1730.–1792.)
V nebesih bom spet lahko slišal. – Zadnje besede Ludwiga van Beethovena (1770.-1827.)
Če je Bog ustvaril ta čudovit svet, v katerem prevladujeta greh in smrt, kako neprimerljivo lepša morajo biti nebesa. —James Montgomery (1771.–1854.)