Za zgodovinarje so dejstva o Jezusu enako jasna in očitna kot tista o Juliusu Caesarju. Ne le da najdemo Jezusov natančen opis v pismih Nove zaveze, temveč tudi na ducate starodavnih ne biblijskih rokopisov potrjuje, da je bil Jezus resnična zgodovinska oseba, ki je živela v Palestini na začetku prvega stoletja.
Če bi kakšen pridevnik lahko opisal Jezusa, bi to bil “edinstven.” Njegovo sporočilo je bilo edinstveno. Trditve, katere je On govoril o Sebi, so bile edinstvene. Njegovi čudeži so bili edinstveni. Vpliv, katerega je On imel na naš svet, ni prekosil nihče drug.
En izjemen in brez dvoma edinstven vidik Jezusovega življenja je ta, da so dobesedno na stotine podrobnih napovedi in prerokb bile napisane mnogo stoletij preden se je On rodil—natančne podrobnosti o Njegovem rojstvu, življenju in smrti—katere noben navaden človek ne bi mogel izpolniti. V Stari zavezi se lahko najde več kot 300 takšnih prerokb o “Mesiji” ali “Odrešeniku”, ki so bile napisane stoletja preden je bil Jezus rojen.
750 let pr.n.št. je prerok Izaija prerokoval, da “vam bo Gospod sam dal znamenje: Glej, devica bo spočela in rodila sina in mu dala ime Emanuel.”1 Sedem in pol stoletij kasneje je v Izraelu mlado devico Marijo obiskal angel Gabriel, ki ji je najavil, da bo rodila sina, ki se bo imenoval Emanuel, kar pomeni “Bog je z nami.”
Nova zaveza nam pove, da je “Marija rekla angelu: ‘Kako se bo to zgodilo, ko ne poznam moža?’ Angel ji je odgovoril: ‘Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato se bo tudi Sveto, ki bo rojeno, imenovalo Božji Sin.’”2
Čeprav je bil dobesedno vladar in kralj sveta, se je On odločil, da se ne bo rodil v krasni palači, v prisotnosti elite in mogočnih pripadnikov vlade. Namesto tega je bil rojen v najbolj ponižnih pogojih, na umazanih tleh skednja, med živino, kjer je bil zavit v cunje ter spal v jaslih.
Ko je Jezus začel Svoje življenjsko delo, je hodil povsod in delal dobro, pomagal ljudem, ljubil otroke, ozdravljal srčne bolečine, krepil utrujena telesa in prinašal Božjo ljubezen vsem, katerim je lahko. Ni le pridigal Svoje sporočilo, ampak Ga je tudi živel kot eden izmed nas. On ni le skrbel za duhovne potrebe ljudi, ampak tudi za njihove telesne in materialne potrebe, jih čudežno ozdravil, ko so bili bolni, dal vid slepim in sluh gluhim, očistil je gobavce ter obudil ljudi od mrtvih. Hranil je množice, ko so bili lačni, in delal vse, kar je lahko, da bi delil Svoje življenje in Svojo ljubezen.
Ravno preden je bil aretiran in križan je Jezus, zato ker je vedel, da se bo kmalu ponovno združil s Svojim nebeškim Očetom, molil: “In zdaj me ti, Oče, poveličaj pri sebi z veličastvom, ki sem ga imel pri tebi, preden je bil svet … ker si me ljubil pred začetkom sveta.”3
Stvarnik vseh stvari se je prostovoljno odrekel Svoji neomejeni moči in postal majhen nemočen novorojenček. Izvir vse modrosti in znanja je moral študirati ter se učiti brati in pisati. Zapustil je Svoj prestol v nebesih, kjer so Ga častili nešteti angeli, kjer so bile vse sile sveta in vesolja pod Njegovim poveljstvom, On pa je vzel nase vlogo služabnika. Jezusu so se posmehovali, Ga preganjali in na koncu usmrtili tisti, katere je prišel rešiti.
Biblija nam pravi, da Jezus ni “veliki duhovnik, ki ne bi mogel sočustvovati z našimi slabostmi, marveč tak, ki je kakor mi preizkušan v vsem, vendar brez greha.”4 Samo predstavljajte si! Božji Sin je dobesedno postal državljan tega sveta, del človeštva in človek iz mesa zato, da bi nas odrešil s Svojo ljubeznijo, nam dal oprijemljiv izraz Njegovega sočutja in skrbi, ter nam pomagal razumeti Njegovo resnico.
Globoko v svojih srcih večina ljudi ve, da nekaj manjka v njihovem življenju. Na zunaj izgleda, kot da imajo vse—denar, položaj, družino, prijatelje, vse stvari, ki naj bi jih osrečile—pa vendar še vedno čutijo praznino in lakoto, katere nič ne more zadovoljiti. Jezus je rekel, da je On kruh življenja, ki bo zadovoljil “lakoto in žejo” našega srca.5 Osamljenost, praznina in nezadovoljstvo, ki so tako pogosti v človeški izkušnji, se lahko nadomestijo s trajnim mirom in radostjo, ko pridemo k Njemu.
Jezus tudi trdi: “Jaz sem pot, resnica in življenje. Nihče ne pride k Očetu drugače kot po meni.”6 To je izredna trditev in je dejansko srce in duša pisem Nove zaveze—da je samo Jezus pot do večnega življenja, odrešenja in zveze z Bogom.
Jezus in Njegovo življenje ter nauk so univerzalni. Bog je poslal Svojega Sina, da pokaže vsem ljudem, vsem narodom, vsem ljudstvom, kakšen je On sam, in da nam svobodno prinese Njegovo veliko ljubezen in resnico. Ljudje včasih sprašujejo: “Zakaj ne govorite le o ‘Božji ljubezni’? Zakaj vztrajate pri tem, da uporabljate Jezusovo ime? Zakaj je krščanstvo tako ekskluzivno?”
Če je Jezus Božji Sin, in če je Bog izbral Jezusa, da Sebe pokaže svetu, potem je sam Bog vztrajal na tem. Biblija pravi: “Da bi vsi častili Sina, kakor častijo Očeta. Kdor ne časti Sina, tudi ne časti Očeta, ki ga je poslal.”7
Ne obstaja noben drug način, da se pobotamo z Bogom. On ne bo sprejel nobenih drugih pogojev, nobenega drugega sporazuma. Z Jezusom se je edina stvar, ki je bila potrebna za odrešenje človeštva, zgodila na tak način, da se to nikoli ne bo potrebno zgoditi znova. Zaradi tega razloga lahko z gotovostjo trdimo, da je za največje tegobe človeštva samo ena določena rešitev—Jezus.
Zgodovinska dejstva o Jezusu iz Nazareta ne morejo zanikati tisti, ki jih preverijo resno in brez predsodkov. Še posebej ni razloga da dvomimo, da se je po Njegovi smrti zgodilo nekaj neverjetnega, kar je spremenilo Njegovo skupino potrtih učencev v druščino pričevalcev, katere vso preganjanje rimskega imperija ni moglo ustaviti. Bili so malodušni in razočarani, njihov Gospod je bil kruto križan od Njegovih sovražnikov; zato so Njegovi učenci mislili, da je njihovo upanje umrlo, in da so bile njihove sanje razbite. Toda tri dni po Jezusovi smrti se je njihova vera znova zanetila na takšen dramatičen način, da jo nobena sila na tem svetu ni mogla ugasniti.
Nova zaveza nam pove, da se je Jezus po Svojem vstajenju osebno pojavil pred več kot petstotimi pričami.8 To je bilo silno sporočilo, katerega so Njegovi prvi učenci hrabro razglasili po celem svetu: “Bog ga je obudil od mrtvih.”9
In tista ponižna peščica Njegovih prvotnih učencev je odšla ter povedala dobre novice vsemu svetu, da Bog ni le poslal Svojega Sina na svet, da nas nauči Svoje resnice in nam pokaže Svojo ljubezen, temveč tudi, da je Jezus utrpel smrt zaradi nas in zatem vstal od mrtvih. Zato da se nam, ki Ga poznamo in v Njega verjamemo, nikoli več ni treba bati smrti, kajti rešeni smo in smo na poti v nebesa. Hvala Ti, Jezus.