Imam se za “dobro” osebo, ki vedno odpušča, toda v drugem letu študija se mi je zgodilo nekaj, kar je postavilo mojo sposobnost odpuščanja na preizkušnjo. Moj sošolec Matt in jaz sva morala narediti prezentacijo o moderni angleški književnosti. Na žalost mi je Matt šel na živce od samega začetka.
Moja pedantnost in razvite delovne navade so bile v popolnem nasprotju z njegovim spontanim pristopom delovanja. Pogosto je zamujal na srečanja o projektu in zanemarjal podrobnosti, ki so bile meni pomembne. Povrh vsega ni pravočasno končeval svojih nalog, čeprav sem ga pogosto opominjala s SMS sporočili.
Le tri dni pred prezentacijo sem izvedela, da Matt ni končal zaključnega dela, za katerega je bil odgovoren, vendar ga nikakor nisem mogla dobiti na mobilni telefon. Potem pa je v zadnjem hipu površno in na hitro naredil svojo nalogo ter se opravičil in pojasnil, da je bil zaposlen z drugim projektom.
Kakor sem tudi pričakovala, profesor ni bil zadovoljen z najinim delom. Medtem ko je našteval najine napake, sem kipela od jeze. Bila sem jezna na Matta, toda očitno njega naš neuspeh ni preveč motil. Celo rekel je svojemu prijatelju, da je dobro opravil svoj del naloge. Ker ni imelo smisla kritizirati nekoga, ki se ni zavedal svojih napak, sem ostala ljubezniva in si čestitala za velikodušnost, katero si Matt sploh ni zaslužil.
Dva meseca kasneje sem morala narediti prezentacijo o japonski slovnici. Na tem projektu sem skupaj sodelovala s Celine. Čeprav sem bila prepričana, da sem se dobro pripravila, je bilo na koncu očitno, da sem napačno razumela nekatere stvari in najina ekipa je spet dobila slabo oceno. Mislila sem, da se bo Celine jezila name, ker sem očitno bila jaz tista, ki je naredila napako. Namesto tega me je ohrabrila in mi pomagala, da popravim stvari v zaključni verziji. Celinina pripravljenost, da mi odpusti, me je privedla do razmišljanja in introspekcije. Kajti njena reakcija je bila popolnoma drugačna od moje jeze do Matta.
Prišla sem do zaključka, da nisem resnično odpustila Mattu in zato sem bila do njega včasih sarkastična. Res je bilo, da je Matt zamujal in verjetno bil nezadostno zainteresiran, toda nisem bila nič boljša od njega, ker je tudi najina ekipa zaradi moje napake dobila slabo oceno. Vedno sem se imela za milostno in tolerantno osebo, toda moj odnos do Matta tega ni izražal. Čeprav si nisem zaslužila razumevanja, je bila Celine do mene iskreno milostna. Upam, da bom v prihodnosti imela več ljubezni in ponižnosti, ki prihajata iz spoznanja, da vsi včasih grešimo ter potrebujemo odpuščanje.