Nekaj let nazaj sem imela zastrašujočo izkušnjo. Bila sem na koncu zelo zaposlenega tedna in že bila izčrpana, ko me je hčerka poklicala iz Čila in mi pojasnila, kako so skupaj z družino preživeli potres, tako da so čepeli pod podbojem vhodnih vrat. Potem sem izvedela, da ima eden od mojih vnukov bolečine v prsnem košu zaradi revmatoidnega artritisa, ter so doktorji zaskrbljeni za njegovo zdravje. Vse te misli so mi blodile po glavi tisto soboto, ko sem se ulegla, da malo zadremam; in ko sem se zbudila, sem izgubila spomin!
Na srečo so bili trije od mojih odraslih otrok takrat pri meni na obisku in so mi lahko pomagali. Še vedno sem se zavedala stvari okoli sebe in bila koherentna, zato so mi pri zdravniku svetovali, naj počakam en dan in potem vidim, kako se bom počutila. Bilo me je strah, da se mi spomin ne bo vrnil, vendar pa sem se spomnila na molitev in pogosto molila za ozdravljenje. Po večerji mi je hčerka svetovala, naj počivam in poslušam krščanske inspirativne zvočne knjige.
Ena od njih se je imenovala “Nespremenljiv Kristus.” V njej Virginia Brandt Berg govori o križu, ki ga je postavil portugalski navigator Vasco da Gama v Macau, v šestnajstem stoletju. Bil je zelo velik in je stal na enem od zidov katedrale. Ta katedrala je bila sčasoma uničena zaradi tajfunov, toda zid z velikim križem je še vedno stal leta 1825, ko je naslednji angleški guverner Hong Konga, John Bowring, potoval mimo njega. Pogled na veličasten križ, ki je še vedno stal skozi stoletja, ga je navdihnil, da napiše pesem “V križu Kristusa slavim,” ki je kasneje postala himna. Moja zvočna knjiga se je končala z drugo himno “Ostani z menoj.” (1847)
Predstavljala sem si ta velik križ, kako sije ob obali. Ta resnična zgodba mi je vrnila mir, katerega sem potrebovala. Počutila sem se mirno in radostno ter sem kmalu zaspala. Ko sem se zbudila naslednje jutro, se mi je spomin vrnil!
Situacije, o katerih sem skrbela, so se od takrat razrešile. Družina moje hčerke je v redu, prav tako moj vnuk. Naučila sem se, da ne pretiravam v fizičnem delu, in da me več ne obvladajo skrbi. Predvsem sem se naučila, da se oklepam križa, ki vedno sije z mirom in radostjo, posebno v težavnih časih!