Nikoli se ne bodo vrnili!
Spomnim se, kako sem se počutila, ko sem to končno dojela. Osamljena. Prestrašena. Negotova. Že vrsto let sem delala na projektih za zmanjšanje siromaštva v južni Aziji. Trudila sem se kolikor sem mogla, toda ni bilo vse odvisno od mene. Bila sem le majhen zobec v veliki mašini in s to vlogo sem bila zadovoljna. Delala sem z izkušenimi ljudmi in imela sem finančno podporo ter nisem imela razloga za kakršnokoli zaskrbljenost. Počutila sem se varnega.
Potem se je enega poletja vse spremenilo. Zaradi zdravstvenih težav in izobraževalnih načrtov za prihodnost svojih otrok, so bili moji sodelavci primorani spremeniti svoje načrte. Odselili so se in projekti so ostali v mojih rokah, seveda pod pogojem, da sem jih sposobna še naprej opravljati.
Morala sem dobro preučiti novo situacijo in svojo prihodnost. Naslednjih nekaj mesecev mi ni bilo treba skrbeti o ničemer. Prijatelji so mi pustili dovolj finančnih sredstev za neovirano delo, toda kaj pa kasneje? Nisem imela niti najmanjšega pojma.
Približno ob istem času sem zbolela. Ne spomnim se, da sem bila kadarkoli tako zelo bolana. Primorana sem bila veliko počivati in nisem mogla jesti skoraj ničesar. Čeprav sem bila več ali manj nemočna, se nisem predala brezupu. To je bilo zelo čudno, toda bila sem tako zelo bolana, da sem komaj preživljala dneve in noči ter nisem imela niti kanček moči, da bi me skrbelo za karkoli. Medtem, ko sem ležala nemočna v svoji postelji, je vsemogočni Bog deloval za mene.
Sčasoma se ni nič pomembnega spremenilo. Ni mi manjkalo donatorjev, ki so pomagali s projekti, prav tako mi ni manjkalo dela, katerega je bilo vedno dovolj. Ko so se ena vrata zaprla, so se odprla druga. Gotovost mi je bila vedno pomembna, toda v tem času, ko so se dogajale vse te spremembe v mojem življenju, sem našla drugačno vrsto gotovosti in sreče. Na koncu sem prišla do zaključka, da bom nadaljevala s tem delom dokler bom lahko mogla, pravzaprav dokler mi bo Bog pri tem pomagal.
Življenje je nepredvidljivo in polno izzivov, vendar sem bolj srečna, kot sem bila kadarkoli prej. Verjamem, da lahko Bog vse reši sam. Zakaj ne bi v to verjela, po vsem tem, kar je storil zame?