Osnovni nauk Nove zaveze je mogoče najti v enem najlepših verzov Svetega pisma: “Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.” (Janez 3:16)
Ta verz razkriva neverjetno resnico, da je Stvarnik vesolja tako zelo ljubil človeštvo, da je poslal svojega Sina Jezusa, da bi postal človek in umrl namesto nas za grehe, ki smo jih storili, in da nam ne bi bilo treba trpeti kazni za te grehe, čeprav si jo zaslužimo. Imamo priložnost prejeti večno življenje, ker je Jezus s svojo žrtvijo plačal ceno za naše grehe.
Božji načrt odrešenja, ki je bil določen že pred stvarjenjem sveta, ima korenine v Božji ljubezni do človeštva. Ustvaril je način, da smo rešeni pred končno posledico greha – duhovno smrtjo in ločitvijo od Boga v posmrtnem življenju, ki se v Bibliji imenuje pekel.
Nekateri ljudje imajo vtis, da je Bog krut in besen: da ljudi strogo sodi, ker je osebno užaljen, ker so grešili proti Njemu, in zato sebično zahteva, da so kaznovani. Resnična slika je povsem drugačna. Ker Božja narava vključuje lastnosti svetosti, pravičnosti in srda, On mora, da bi ostal zvest svoji božanski naravi, soditi greh.
Njegova božanska narava vključuje tudi lastnosti ljubezni, usmiljenja in milosti. Njegova želja je bila, da se nihče ne bi pogubil (2 Peter 3:9), in zato je ustvaril način, po katerem se lahko ljudje odrešijo. Ta odkup je zakoreninjen v Njegovi ljubezni, saj je “tako vzljubil svet”. Božji načrt odrešenja je izraz njegovega usmiljenja in ljubezni do človeštva. “Ljubezen je v tem: ne v tem, da bi mi vzljubili Boga. On nas je vzljubil in poslal svojega Sina v spravno daritev za naše grehe.” (1 Janez 4:10)
Bog je pred stvarjenjem vesolja vedel, da bodo ljudje, ustvarjeni s svobodno voljo, grešili, zato je s svojim načrtom odrešenja poskrbel, da bo človeštvo rešil kazni za greh. Božja želja je rešiti ljudi, jih odrešiti in pobotati s seboj. Ni bil dolžan nas rešiti; lahko bi preprosto pustil, da bi vsi ljudje trpeli kazen za greh, vendar tega ni storil. V svoji ljubezni do nas je Bog ustvaril način, da nas odreši. Bog je imel od začetka načrt odrešenja, ki se je začel uresničevati s prvim grehom Adama in Eve, vrhunec pa je dosegel z Jezusovo smrtjo in vstajenjem.
Ker je Bog vsevedni Stvarnik, ga ni presenetilo, da sta prva človeka, Adam in Eva, grešila. Vedel je, da se bosta svobodno odločila, da ga ne bosta ubogala, in v svoji daljnovidnosti je že zasnoval načrt odrešenja.
Njegov načrt odrešenja je vključeval poklicanje ljudstva, Izraela, ki bi se mu razodel in mu dal svoje zapovedi. Z besedami, ki jih je izrekel Izraelu, je Bog razkril znanje o Sebi, edinem pravem Bogu in svojem zakonu. Izrael je Njegovo razodetje varoval in prenašal iz roda v rod ter tako zagotovil njegovo ohranitev. Stara zaveza ne vsebuje le prerokb o Mesijevem življenju in poslanstvu, ampak tudi številne napovedi odrešenja, ki naj bi prišlo po utelešenem Sinu.
Božji načrt odrešenja z Jezusovo smrtjo in vstajenjem je bil Njegov načrt odrešenja za ljudi, še preden so ljudje sploh obstajali. V Stari zavezi je začel razkrivati svoj načrt, v Novi zavezi, ko Janez Krstnik oznani: “Glej, Božje Jagnje, ki odvzema grehe sveta” (Janez 1:29), pa se začne v celoti razkrivati polnost Njegovega načrta.
O izpolnitvi Božjega načrta odrešenja z Jezusovo smrtjo, Njegovim žrtvovanjem samega Sebe namesto nas s svojo krvjo, prelito za naše grehe, se večkrat govori v Novi zavezi. On je Odrešenik, ki nas reši iz suženjstva greha. Njegova smrt in vstajenje sta izpolnitev Božjega načrta odrešenja. Bog je bil do svojega stvarjenja svet in pravičen. Bil je ljubeč, usmiljen in milostljiv. Mi pa smo prejeli največjo žrtev, ki je bila kdaj koli darovana.