Ob koncu 2020 smo se poslovili od božične sezone, ki je bila bolj turobna in osamljena kakor ponavadi, brez običajnih srečanj in radosti praznovanja Kristusovega rojstva. Negotovost se je občutila povsod okoli nas in nihče ni vedel, kaj nam bo prinesla prihodnost.
Kakšno leto je to bilo! Čeprav trenutno ni mogoče napovedati potek epidemije, se že pojavljajo nekateri spodbudni znaki in zato lahko pričakujemo čas, ko bo svet premagal ta virus.
Hkrati pa sočustvujemo z družinami in prijatelji, ki so izgubili svoje bližnje v tem času. Mnogi izmed njih niso imeli možnosti, da se poslovijo od svojih najbližjih, ali celo niso mogli organizirati pogreba. Neenakosti na svetu so ponovno prišle do izraza, kar se je odražalo v večjem številu smrtnih primerov in gospodarski krizi v manj razvitih mestih in državah.
Za mnoge je to bilo zelo težavno leto in morda se zdaj sprašujete: Če je Bog vsemogočen in nas resnično ljubi, kakor pravi Biblija, zakaj ni preprečil trpljenje in bolečine mnogih ljudi?
Ampak On je to storil. Poslal je Jezusa.
Bog čuti našo bolečino in razume naše težave. Žal mu je zaradi naših izgub. Bog nas želi vzeti v Svoje naročje, nas potolažiti, nas ozdraviti in ohrabriti. Tako zelo nam želi pomagati, da je poslal svojega Sina v človeški obliki, da je živel tu z nami in izkusil vse naše težave. S tem nam je hotel razkriti svoje srce in nas direktno povezati s Svojo ljubeznijo in močjo. Prišel je k nam kot nemočen in nedolžen dojenček v jaslih, ne zato, da prepreči vse težave pred nami, temveč zato, da nam da vse, kar potrebujemo, da lahko prebrodimo življenjske težave ter tako postanemo boljše osebe.
Zato imamo razlog za upanje ta božič.