Za mnoge od nas je božič spomin na Jezusovo rojstvo, skozi predstave o prvem božiču, branje božične zgodbe iz Biblije, ali pa skozi prepevanje čudovitih pesmi o Njegovem rojstvu.

Branje o pastirjih, modrijanih, jaslih in o zvezdi nas povezuje z različnimi aspekti Jezusovega rojstva. Če pogledamo, v kakšnih okoliščinah se je rodil Jezus, najdemo nekaj dogodkov iz Stare zaveze, ki odmevajo poročilo o Jezusovem rojstvu iz evangelijev. Spoznanje o povezanosti Stare in Nove zaveze poglobi naše razumevanje in hvaležnost za vse, kar je Bog naredil, da bi nam prinesel Svoj načrt odrešenja.

Eden od aspektov zgodbe se nanaša na novico, katero je prejela Marija, da bo postala mati Božjega Sina. 1 Marija je bila zaročena z Jožefom, kar pomeni, da je po zakonu že bila poročena z njim, čeprav se poročna ceremonija še ni zgodila. V svojem evangeliju Luka dvakrat navaja, da je bila Marija devica.

Angel Gabriel je povedal Mariji šokantno novico:

“Glej, spočela boš in rodila sina, in daj mu ime Jezus. Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega. Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida. In kraljeval bo v Jakobovi hiši vekomaj; in njegovemu kraljestvu ne bo konca.”2

Pred šestimi meseci se je isti angel prikazal Zahariji, možu Marijine nečakinje Elizabete, ko je bil v templju, v Jeruzalemu, in napovedal, da bo tudi Elizabeta zanosila. Zahariji je Gabriel rekel:

“V veselje in radost ti bo in mnogi se bodo veselili njegovega rojstva, ker bo velik pred Gospodom. …in že v materinem telesu bo napolnjen s Svetim Duhom. Veliko Izraelovih sinov bo spreobrnil h Gospodu, njihovemu Bogu…in da ustvari za Gospoda pripravljeno ljudstvo.”3

Obe novici sta prišle od angela, ki je pojasnil, da se bosta sina rodila v situacijah, ki zahtevajo direktno Božjo intervencijo, ker je bila Marija devica, Elizabeta pa je bila v starosti in neplodna.

Mariji je povedal, naj imenuje svojega sina Jezus, Zahariji pa je povedal, naj imenuje svojega sina Janez. 4 Zaharija je bil vznemirjen in prestrašen zaradi pojave angela, prav tako se je počutila tudi Marija. Obema je bilo rečeno, naj se ne bojita.

Napovedi rojstva Janeza Krstnika in Jezusa sta podobni zgodbam iz Stare zaveze o rojstvu Izmaela, Izaka in Samsona. V vseh teh zgodbah se je pojavil Božji znanilec (ali pa sam Bog); strah, šok, strahospoštovanje pred angelom ali znanilcem; božje sporočilo; nasprotovanje proti samemu dogodku ali zahteva za znak; in dajanje znaka.

Takšen primer se lahko najde v zgodbi o Hagari, Izmaelovi materi. Ko jo je angel najdel v puščavi, jo je poklical po imenu in rekel: “Hagara, Sarajina dekla, od kod prihajaš in kam greš? Glej, spočela si in rodila boš sina; daj mu ime Izmael.” 5

Nekaj podobnega se je zgodilo tudi v zgodbi o Abrahamu in njegovi neplodni ženi Sari. Bog se je prikazal Abrahamu, ko mu je bilo 99 let, in mu povedal, da bo čez eno leto dobil sina. Abrahamu je bilo rečeno, naj ga imenuje Izak, in Bog je rekel, da bo sklenil zavezo z Izakom in njegovim potomstvom. 6

Še en pomemben aspekt je čudežna zanositev teh žensk. Sara in Elizabeta sta bile neplodne in v starosti. Nobena ne bi mogla zanositi brez Božje direktne intervencije. Oba zakonca sta doživela čudežno rojstvo, prav kakor jima je Bog to obljubil.

Z Marijo je bilo drugače, ker je bila devica. Čeprav lahko vidimo čudežna rojstva v teh drugih primerih, ne obstaja primer ženske iz Stare zaveze, ki je zanosila, ne da bi bila pred tem z moškim. Medtem, ko sta Sara in Elizabeta “premagale” starost in neplodnost skozi Božji čudež, je Marijina nosečnost potrebovala popolnoma novo manifestacijo Božje ustvarjalne moči.

Marija je vprašala angela, kako se bo vse to zgodilo in angel ji je odgovoril: “Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato se bo tudi sveto, ki bo rojeno, imenovalo Božji Sin.”7

V Marijinem primeru Bog ni le odstranil fizične prepreke, kot sta neplodnost ali starost, temveč je storil nekaj, kar je bilo do takrat nezaslišano.

Angel je navedel Mariji prerokbo, katero je prerok Natan dal kralju Davidu o njegovih potomcih tisoč let nazaj, kar je še en primer teksta iz Stare zaveze v zgodbi o Jezusovem rojstvu. Ta prerokba je bila namreč temelj Izraelovega pričakovanja Odrešenika. Del Natanove prerokbe pravi: “Naredil ti bom veliko ime, ki bo enako imenu velikašev na zemlji in prestol njegovega kraljestva bom utrdil na veke. Jaz mu bom oče in on mi bo sin. Tvoja hiša in tvoje kraljestvo bosta obstala pred teboj na veke.”8

Židovski narod tistega časa je pričakoval, da se bo Odrešenik rodil kot normalno človeško bitje. Upali so, da ga bo Bog mazilil, in da se bo ob pravem času pojavil ter postal kralj in vodja vsega Izraela. Nihče ni pričakoval, da bo Mesija Božji Sin.

Angel Gabriel je uporabil podobne izraze kot prerok Natan v svoji prerokbi in rekel, da bo Marijin sin velik, in da mu bo Gospod Bog dal prestol Davida, da bo kraljeval na vekomaj, da njegovemu kraljestvu ne bo konca, in kar je najbolj važno, da se bo imenoval Sin Najvišjega. 9

V teh nekaj primerih se vidi podobnost med zgodbo o Jezusovem rojstvu in dogodkih omenjenih v Stari zavezi. Vidimo povezavo, ki kaže na čudež Božje ljubezni do nas, in kaj je Bog naredil skozi zgodovino, da bi prinesel odrešenje človeštvu. Jezus, Božji Sin, je prišel na ta svet kot darilo ljubezni od samega Boga.

Njegovo življenje, smrt in vstajenje so omogočili našo odrešenje ter nas povezali z Bogom na bolj oseben in intimen način kot kadar koli prej. Skozi Božje darilo človeštvu bomo našli radost in srečo v spoznanju, da smo Božji otroci, in da bomo večno živeli z Njim, kar je največje in najbolj dolgotrajno darilo od vseh daril.


  1. Luka 1:26, 27
  2. Luka 1:31–33
  3. Luka 1:14–17
  4. Luka 1:12,13
  5. 1 Mojzes 16
  6. 1 Mojzes 17
  7. Luka 1:34,35
  8. 2 Samuel 7:9, 13,14,16
  9. Luka 1:32,33