Že mnogo let se borim s svojim telesom. Ko sem bila najstnica, je bilo v modi “biti bujen”, jaz pa sem bila zelo suha. Ko je bilo v modi “biti suh”, sem se zredila. In tako so leta minevala, moje telo pa je bilo vedno drugačno od tistega v modi. Ko sem bila mlajša, sem hotela izgledati bolj zrelo; zdaj pa, ko sem starejša, pa seveda…želim izgledati mlajša!
Celo življenje sem bila negativna do sebe, posebno kadar sem bila pred ogledalom. “Spet nisem dobro počesala lase!” “Ta obleka mi grozno pristaja.” Nisem se vedno zavedala, da se ta pogovor dogaja v meni, vendar sem vedno izstreljevala mentalne puščice na sebe pred ogledalom.
Pred nekaj leti, medtem ko sem stala pred ogledalom in se pritoževala, mi je prišlo na misel, da Bog potrebuje babice! Potem pa sem dojela, da izgledam tako, kakor bi morala izgledati za svoja leta. Mladi ljudje radi spoznajo mojega moža in mene. Srečno sva poročena že 40 let in živiva v miru z Bogom, s seboj in s svojimi bližnjimi. Kot kaže, najina okrogla obraza in gube pomagajo pri našem veselem izgledu.
In tako je prišel čas, da se spoprimem s pritožbami, katere sem imela zaradi svojega videza pred ogledalom. Odločila sem se, da vsakič, kadar grem mimo ogledala, dam sebi pohvalo namesto negativnega komentarja. “Všeč so mi sivi lasje!” “Lep nasmeh!” “Res so mi všeč uhani!” Končno sem se uspela sprostiti in se dobro nasmejati! To je bila zame zmaga in moja slaba življenjska navada se je tako končala.
Naučila sem se imeti Boga za vzor in gledati samo na Njega. Želim, da Bog razvija moj duh, in da bo moj notranji “jaz” “skladen s podobo njegovega Sina.” 1 Dojela sem, da “moram tudi sama živeti tako, kakor je živel On.”2 in dopustiti Njegovi luči, da sveti pred ljudmi. 3
Ko se sprostim in nasmehnem, ali pa se dobro nasmejem, mi gube veselo plešejo po obrazu. Srečna sem biti babica, katero Bog potrebuje, in upam, da bom lahko podelila Njegovo ljubezen in luč v tem zmedenem svetu. Srečna sem in zadovoljna sama s seboj in vem, da me je Bog ustvaril takšno, kot je On želel.