Ne glede na to, koliko si to želimo, je dejstvo, da življenje ni vedno pravljica in občasno se moramo soočati s težavami, s katerimi se ni ravno lahko ubadati. Včasih, ko nam oslabi vera in nas zapusti potrpežljivost, ko naši poskusi privedejo še do večjih problemov, se nam zdi, kot da ne moremo najti prav noben smisel v tem, kar počnemo.
Takrat se nam zdi, kot da bredemo skozi jarek poln blata, toda mogoče nas bo spodbudilo spoznanje, da nismo edini, katerim se to dogaja. Božja moč in ljubezen prideta do izraza ne le v zmagah, temveč tudi v težkih časih. Bog je vedno z nami, kadar smo na dnu – v blatu ali pa kadar smo na vrhu – v palači.
Poglejmo, na primer, apostola Pavla. Mnogi kristjani ga smatrajo za velikana vere, človeka, ki je imel neomajno vero, navkljub vsem preganjanju in težavam. Vendar pa je tudi on imel obdobja, ko je bil na dnu in je bredel skozi “blato”.
Takoj po srečanju z Jezusom in spreobrnitvi na poti za Damask, je Pavel začel goreče pričevati o Jezusu. Z vsem srcem je začel živeti kot apostol, toda njegova spreobrnitev je zelo razjezila njegove nekdanje židovske sodelavce. Tako zelo so bili jezni na njega, da so načrtovali ga ubiti preden oddide iz mesta. Prav tako, mu niso zaupali njegovi novi bratje v Kristusu. Predhodna preganjanja kristjanov so povzročila, da so dvomili o resnici njegove spreobrnitve.
Ko so ga zapustili in poslali v rojstno mesto Tarsus, (Apostolska dela 9:22-31) je bil najverjetneje razočaran. Toda ni se predal in Bog mu je kmalu zatem poslal Barnabo z vizijo, naj širi evangelij po Mali Aziji in na koncu po celem rimskem cesarstvu. (Apostolska dela 11:25,26; 13:1-3)
Res je, da so mnogi velikani vere imeli trenutke, ko so “leteli visoko”, kot Jožef z faraonom, Elija, ko je priklical ogenj z neba, ali pa Daniel v brlogu z levi, toda veliko časa so tudi oni preživeli na “dnu” z vsemi ostalimi “navadnimi smrtniki”, ker se je njihova vera manifestirala in krepila ravno v “blatu”.
V enem momentu je bil Jožef na vrhu sveta, (1 Mojzes 37:9-11) toda že v naslednjem je bil prodan v suženjstvo. (1 Mojzes 37:28) Potem se je trudil in pošteno delal, dokler ni postal nadzornik za enega od najvplivnejših ljudi v Egiptu. Toda, še enkrat je bil njegov uspeh kratkotrajen, kajti kmalu zatem je postal žrtva gospodarjeve ljubosumne žene, ki ga je zaradi govorjenja resnice vrgla v ječo. (1 Mojzes 39)
Jožef je verjetno mislil, da ga je popolnoma polomil, toda ni se predal. Delal je vse, kar je bilo v njegovi moči ter je tolmačil sanje nesrečnim dušam v “blatu” – ječi, v kateri je preživel naslednji dve leti. Zatem so ga osvobodili in ga povišali na položaj, katerega je Bog pripravil za njega in Jožef je postal drugi najvplivnejši človek v Egiptu. (1 Mojzes 40,41)
Potem je bil tu Mojzes. Bog mu je dovolil, da odraste na faraonovem dvoru, toda mlad, močan in samozavesten Mojzes ni bil še pripravljen, da postane orodje v Božjih rokah in osvobodi svoj narod. (2 Mojzes 2:10-15) V strahu za svoje življenje je Mojzes pobegnil v Midian, kjer je naslednjih štirideset let trpel v izgnanstvu, dokler ni postal človek, kakršnega je želel ustvariti Bog. (Apostolska dela 7:29,30)
In kaj reči o Jezusu? Tudi On je bredel skozi “blato”. Celo rekel je: “Lisice imajo brloge in ptice neba gnezda, Sin človekov pa nima, kamor bi glavo naslonil.” (Matej 8:20)
Če kdajkoli pomislite, da vam gre v življenju tako slabo, da vas niti sam Bog ne more rešiti, se spomnite besed kralja Davida, ki je v življenju storil nekaj zelo napačnih stvari, vendar pa je v globini svoje duše vedel, da ga Božja ljubezen ni nikoli zapustila.
“Kam naj grem pred tvojim duhom, kam naj zbežim pred tvojim obličjem? Če se povzpnem v nebesa, si tamkaj, če si pripravim ležišče v podzemlju, si zraven. Če bi dvignil peruti jutranje zarje, če bi prebival na koncu morja, tudi tam bi me vodila tvoja roka, držala bi me tvoja desnica. Če bi rekel: ‘Vsaj tema me bo zgrabila, svetloba okrog mene se bo v noč spremenila’, tudi tema ne bo pretemna zate, noč bo svetila kakor dan, kakor tema, tako svetloba.” (Psalm 139:7-12)
Jezus deluje v vsakem življenju na poseben način. Vsak človek je drugačen in poseben ter ima drugačno življenje in usodo. Vsi Božji velikani pa imajo vendarle nekaj skupnega – odločno so ostali verni v časih, ko niso mogli videti ali razumeti Božjega načrta za svoje življenje. Ne glede na to, kaj vam bo prihodnost prinesla, ne pozabite na Božje obljube, da bo On vedno z vami, v blatu in palači.