V starodavnem Izraelu so bile vloge moških in žensk jasno definirane. Ženske so bile tradicionalno doma in so skrbele za družinske finance, za otroke ter nadzirale delo služabnikov. Toda v Bibliji vidimo, da se Bog ni omejeval na spol, ko je izbiral osebo, ki je morala izpolniti Njegovo voljo, govoriti Njegove besede ali voditi Njegove ljudi.

V nekaterih primerih bi bile naloge, katere je Bog dal ženskam, zahtevne za večino moških, vendar pa to ni ustavilo hrabrih žensk, polnih vere, da odgovorijo na Njegov klic.

Tu bomo predstavili nekaj biblijskih junakinj iz Hiše Slavnih.

Sara, Abrahamova žena je imela čast biti edina ženska v Bibliji, pri kateri so zabeležili leto smrti (127), kar je bil znak spoštovanja do nje kot matere hebrejskega ljudstva. Ko sta Abraham in Sara že ostarela, jima je Bog obljubil sina. V svojem 90-tem letu je rodila svojega prvega in edinega sina, Izaka. Apostol Peter je navedel Saro kot primer svete ženske, ki je verjela Bogu in imela notranjo duhovno lepoto. (1 Mojzes, poglavja 11-23; Izaija 51:2 in 1 Peter 3:4-6)

Šifra in Pua, dve hebrejski babici, ki nista ubogale faraonov ukaz, da se ubije vse novorojene otroke moškega spola. (2 Mojzes 1:15-22)

Johebeda je počakala, dokler ni njen sin, Mojzes, napolnil tri mesece in šele takrat je “ubogala” faraonov ukaz. Vrgla ga je v Nil v ploveči postelji – košari. Zaradi njene vere in iznajdljivosti je Mojzesa našla in posvojila faraonova hči ter so ga vzgojili v faraonovi družini. Kasneje je Mojzes vodil svoje pravo ljudstvo iz suženjstva do obljubljene dežele. (2 Mojzes 1:22-2:10)

Debora, prerokinja in sodnica. Zbrala in organizirala je vojsko, ki je osvobodila Izrael od kanaanskega kralja Jabina. (Sodniki, poglavje 4)

Jaela je bila ženska, ki je ubila Siseraja, Jabinovega poveljnika. (Sodniki, poglavje 4)

Ruta je zapustila Moab, svojo domovino, da bi sledila Bogu in On jo je zelo blagoslovil. Naselila se je v Betlehemu in postala prednica kralja Davida in Jezusa. (Knjiga Rute in Matej 1:5)

Ana je prosila Boga, naj ji da sina in Mu obljubila, da ga bo posvetila služenju Boga. Bog je odgovoril na njene molitve in postala je mati preroka Samuela. (1 Samuel, Poglavje 1)

Abigajila je rešila življenje svojih služabnikov in družine, kakor tudi svoje življenje, potem ko je njen osorni mož užalil bodočega kralja, Davida. Odjezdila je na srečanje z Davidom, da bi mu predala Božje sporočilo, in David se je premislil ter se ni maščeval. (1 Samuel, poglavje 25)

Vdova iz Sarepte je verjela in ubogala preroka Elijo in tako rešila tri življenja; njegovo, življenje svojega sina in svoje lastno. Med triletno sušo ji ni nikoli zmanjkalo zaloge moke in olja. (1 Kralji 17:1-16)

Hulda, prerokinja v času preroka Jeremije – kontaktiral jo je kralj Jošija v zvezi z verodostojnostjo knjige, katero so našli v razpadajočem božjem hramu. Zaradi njenega nasveta se je Judovo kraljestvo vrnilo k veri v Boga. (2 Kralji 22:13-20)

Estera je bila mlado židovsko dekle po imenu Hadasa, katero je vzljubil poganski perzijski kralj Ahasver. Potem, ko je postala njegova kraljica, med razburljivimi dvornimi intrigami, je Estera tvegala svoje življenje in rešila svoj narod od pokvarjenega ministra Hamana, ki je hotel ubiti vse Žide v kraljestvu. (Knjiga Estere)

Marija, Jezusova mati, čeprav je bila devica, je zanosila s Svetim Duhom in se soočala z možnostjo kamenjanja na smrt, dokler ni angel prepričal njenega zaročenca Jožefa, da se vendarle oženi z njo. Kot mater našega Odrešenika so je poimenovali “blagoslovljena med ženami” (Luka 1:26-55 in Matej 1:18-25)

Marija in Marta sta bile bližnje Jezusove prijateljice, ki sta pogosto gostile Jezusa in Njegove učence. Jezus je pohvalil Marijo, ker je pozorno poslušala Njegovo poučevanje (Luka 10:38-42), in Marta je bila ena od prvih, ki je prepoznala Jezusa kot Odrešenika in Božjega Sina. (Janez 11:20-27)

Ženska ob studencu – Samarijanka – je bila pripadnica ljudstva, katerega so Židje sovražili, in ženska na slabem glasu pri lastnem ljudstvu. Takoj potem, ko ji je Jezus odkril Svojo pravo identiteto, je odšla in pripovedovala mnogim someščanom o Njemu. (Janez 4:3-30)

Marija Magdalena je bila Jezusova bližnja učenka, ki Ga je tolažila med križanjem, in je bila prva oseba, kateri se je Jezus prikazal po vstajenju. (Marko, Poglavje 16 in Janez, Poglavje 20)

Lidija, prodajalka oblek v grškem pristanišču, Filipe, je po zapisih prva Evropejka, ki je postala kristjanka. Prav tako je gostila učence v svoji hiši. (Apostolska dela 16:14,15)

Loida in Evnika sta bile babica in mama Timoteja, enega od prvih krščanskih voditeljev. Od malega naprej sta ga vzgajale v veri in bile sta priznane kot velike vernice. (2 Timoteju 1:5)

Te ženske, kakor tudi mnoge druge, so se ne glede na življenjske okoliščine odzvale na Božji klic, pokazale vero, hrabrost in ljubezen, vrline, ki nas tudi dandanes navdihnejo.